Zadnja zimska sezona je bila za žičničarje katastrofalna. Najprej zaradi neugodnega vremena, nato pa so jo bili primorani predčasno zaključiti 13. marca ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa in izdaji odloka o prepovedi obratovanja žičnic, skupaj z ostalimi javnimi prevozi.
V maju so nato zimsko sezono ob upoštevanju preventivnih ukrepov za nekaj dni nadaljevali le na najvišje ležečem slovenskem smučišču, na Kaninu, kjer so bili po navedbah v. d. direktorice zavoda Sončni Kanin Manuele Božič Badalič edino smučišče na svetu, ki je obratovalo v času epidemije.
Vse od ponovnega zagona na Kaninu obratujejo skladno z vsemi priporočili in ukrepi, spoštovanje teh priporočil pa je minuli teden na Kaninu, pred tem pa tudi na nekaterih drugih večjih smučarskih središčih preveril inšpektorat in po besedah Božič Badaličeve, ki je tudi predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, nepravilnosti ni ugotovil.
“Mi zaenkrat nimamo nobenih težav, do danes se ni nihče okužil pri nas ali pa da bi mi zaznali kakšno okužbo. Spoštujemo varnostno razdaljo, razkuževanje kabin, v kabine, ki imajo zmogljivosti za štiri osebe, vstopajo osebe posamično, razen osebe skupnega gospodinjstva,” je opisala spoštovanje ukrepov na Kaninu.
V poletnem času, ko so obiskovalci Kanina razporejeni čez ves dan, težav z vrstami pred vstopom v gondolo ni, se pa zavedajo, da lahko te nastanejo pozimi, ko je večjo gnečo pričakovati pred začetkom in ob koncu obratovanja smučišč.
Tudi sicer zimske razmere prinašajo drugačne okoliščine glede obvladovanja širjenja okužb kot poletne, tega se žičničarji zavedajo. Božič Badaličeva ocenjuje, da se na samem smučanju težko okužiš z novim koronavirusom, drugače pa je z druženji v lokalih in restavracijah ob smučiščih in na zabavah po smučanju.
“Tu je težava, ker mi pozimi, razen v lepem vremenu, ne moremo streči zunaj. Pozimi se bomo srečali z zaprtim prostorom, neugodnim vremenom, ko ljudje iščejo zavetje, tu zna biti problem,” je dejala.
A ob tem opozorila, da če država razmišlja v smer, da bi omejila število smučarjev na samem smučišču, da bi to verjetno pomenilo obratovanje pod pragom rentabilnosti. “In v tem primeru marsikatero smučišče ne bo obratovalo, razen če ne bo država dala nekega nadomestila za izpad,” je dejala.
Sicer pa je negotovosti pred začetkom zimske sezone še več. Pod vprašajem je denimo uspešnost prodaje sezonskih smučarskih vozovnic, ki jih smučarska središča ponavadi začnejo prodajati že v jesenskih mesecih. Vprašanje je tudi, kakšne bodo v prihodnje razmere na Hrvaškem, od koder prihaja na smučanje v Slovenijo kar nekaj ljudi.
Ne glede na vse te negotovosti pa se po besedah predsednice združenja slovenskih žičničarjev vsi smučarski centri pripravljajo na novo sezono. Pregledujejo naprave in izvajajo nujna vlaganja, ki so potrebna za to, da bodo naprave varne. Vsi bodo poskušali naprave zagnati čim prej, ko bo možno, ob tem pa upajo, da bo ostalo pri pravilih, kot so zdaj, in da se pogoji ne bodo bolj zaostrovali.
Je pa bila iztekajoča se poletna sezona uspešna predvsem za tiste upravljavce žičniških naprav, ki ponujajo tudi nastanitvene zmogljivosti. Te so bile čez poletje dobro zasedene, k čemur je prispevalo tudi unovčevanje turističnih bonov.
Iz družbe Unitur so denimo za STA sporočili, da so julija na Rogli in v Termah Zreče imeli 31 odstotkov več nočitev kot julija lani, da so dosegli 77-odstotno zasedenost vseh lastnih namestitvenih zmogljivosti ter ustvarili kar 30 odstotkov več prihodkov od prodaje kot julija lani. Podobno kaže tudi za avgust.
“Naša želja bi bila, da bi se ti boni podaljšali še vsaj do konca zimske sezone. Marsikdo bi jih koristil v zimski sezoni za bivanje v smučarskih središčih. S tem bi smučiščem veliko pomagali,” pravi Božič Badaličeva. Združenje predlaga tudi, da bi država uporabo bonov razširila še na možnost nakupa smučarskih kart, žičničarjem pa bi koristilo tudi, če bi se še do konca leta podaljšalo subvencioniranje čakanja na delo doma.
Država je sicer v tretjem protikoronskem paketu tudi upravljavcem žičniških naprav priznala upravičenost do posebne finančne pomoči oz. povrnitve dela fiksnih stroškov. Do nje so upravičeni vsi, ki so imeli v zadnji smučarski sezoni vsaj en dan veljavno obratovalno dovoljenje.
Za prejem pomoči imajo upravljavci žičniških naprav in smučišč še do konca avgusta čas za oddajo vlog na ministrstvo za infrastrukturo. “Te so žičničarji večinoma že oddali. Sredstva se pričakujejo v začetku novembra,” je za STA povedala Božič Badaličeva. Po njenih besedah se ocenjuje, da bodo žičničarji prejeli skupno za okoli 740.000 evrov tovrstne pomoči.
