Potem ko je bil začetek aktualne smučarske sezone decembra lani razmeroma obetaven, pa so nato višje temperature in deževje pred božično-novoletnimi prazniki, ki predstavljajo prvi vrhunec smučarske sezone, pobrali skoraj ves z zasneževanjem pridelan sneg in tudi naravnega, kjer so ga imeli.
Žičničarji so že takrat ocenili, da gre za naravno katastrofo in na razmere še pred prazniki opozorili ministrstvo za gospodarstvo. Praznike so nato vsaj tisti žičničarji, ki so imeli za to pogoje, izpeljali s ponovnim intenzivnim zasneževanjem vsaj dela proga, s čimer nadaljujejo tudi v januarju, saj razen na Kaninu, drugje večjih pošiljk naravnega snega doslej ni bilo.
Predstavniki gospodarskega ministrstva in ministrstva za infrastrukturo so nato žičničarjem prisluhnili na sestanku 9. januarja. Kot je za STA povedala predsednica Združenja slovenskih žičničarjev in direktorica Hotela Cerkno Manuela Božič Badalič, so se dogovorili, da bodo žičničarji do konca januarja za gospodarsko ministrstvo pripravili natančnejše podatke o škodi, nato pa računajo na nadaljnje pogovore.
Že zdaj pa je znano, da so v decembru slovenski žičničarji prodali za polovico manj smučarskih kart, kar predstavlja 1,7 milijona evrov izpada, izpad pa je tudi na gostinskem delu.
“To je takšen izpad prihodkov, da ga ne bomo mogli nadoknaditi tekom sezone. Države ne bi prosili za pomoč, če bi bila sezona približno normalna. Vztrajamo, da je to naravna katastrofa, saj ni od nas odvisno, ampak od vremena,” je izpostavila predsednica združenja žičničarjev in potegnila vzporednice, ko država pomaga v primeru, da ujme prizadenejo kmetijstvo in gozdarstvo.
Spomnila je tudi na nedavno nazaj pripravljen posnetek stanja o ureditvi žičničarstva v Sloveniji in drugih državah EU. Študija je pokazala, da druge države na različne načine financirajo obratovanje žičniških naprav, slovenski žičničarji pa v zadnjih desetih letih od države niso dobili niti evra, je dejala predsednica združenja.
Na gospodarskem ministrstvu pravijo, da nastalo situacijo žičničarjev razumejo in da se trudijo pomagati, zato tudi preverjajo možnosti z ostalim resorji.
Ministrstvo samo v veljavnem proračunu nima nepovratnih sredstev za ta namen, so pa prek SID banke na voljo povratna sredstva, namenjena naložbam, na voljo so mikrokrediti Slovenskega podjetniškega sklada in razpisi, na katerih lahko tudi žičničarji pridobijo sredstva za celoletne turistične produkte, so za STA navedli na gospodarskem ministrstvu. A je Božič Badaličeva že na sestanku z ministrstvom v zvezi s tem poudarila, da krediti niso rešitev.
Žičničarji vztrajajo tudi, da se žičnice v okviru načrtovanih sprememb zakona o žičniških napravah za prevoz oseb, ki jih pripravljajo na ministrstvu za infrastrukturo, uvrstijo v javno infrastrukturo. S tem bi žičničarji imeli možnost določenega sofinanciranja stroškov, ki nastanejo z vzdrževanjem teh naprav, s katerimi letno po podatkih predsednice združenja prepeljejo 15 milijonov potnikov.
V zvezi s tem pa so z ministrstva za infrastrukturo za STA pojasnili, da žičniške naprave za prevoz oseb so javna infrastruktura za prevoz oseb, prevozi z njimi so javni in dostopni vsem pod pogoji, ki jih določi upravljavec. Niso pa žičniške naprave za prevoz oseb javna infrastruktura v smislu lastnine, razen nekaterih izjem, kot so denimo vlečnice na Pokljuki, sedežnica v Planici, vlečnice na Celjski koči in v Črni na Koroškem.
Tako na ministrstvu glede tega, kar zadeva izvajanje javnega prevoza na žičniških napravah, pojasnjujejo, da zakon o žičniških napravah za prevoz v 38. členu že določa, da se prevozi lahko izvajajo kot lokalna gospodarska javna služba. V osnutku novele zakona o žičniških napravah za prevoz oseb pa ministrstvo načrtuje spremembe, ki bodo omogočile sofinanciranje vzdrževanja, obratovanja in gradnje žičniških naprav.
V postopku usklajevanja sprememb zakona je nazadnje pripombe podalo ministrstvo za finance, s katerim so zdaj predvidena nadaljnja usklajevanja.
