Potem ko sta dva visokogorska smučarska centra, Kanin in Vogel, naprave zagnala že 10. in 11. novembra, bodo v petek prvič v novi sezoni smučarske naprave zagnali tudi v Kranjski Gori in na Krvavcu. Ostali upravljavci žičniških naprav in smučišč so na začetek sezone pripravljeni, večina začetek obratovanja načrtuje v decembru.
Kljub temu da letos večjih naložb v žičničarstvu ni bilo, pa žičničarji ob zagotavljanju urejenosti smučišč in dodatni ponudbi veliko pozornost namenjajo zanesljivosti in varnosti obratovanja žičniških naprav, so poudarili na današnji skupni novinarski konferenci dveh gospodarskih interesnih združenj, Združenja slovenskih žičničarjev in združenja Pohodništvo&kolesarjenje, ki je potekala v Cerkljah na Gorenjskem.
V lanski sezoni so se vsa večja slovenska smučišča vključila v projekt skupnih smučarskih vozovnic. Na domačem tržišču so bile zelo dobro sprejete predvsem družinske vozovnice. Tudi prodaja za prihajajočo sezono je zelo spodbudna in kaže na znaten porast, so po novinarski konferenci sporočili iz združenju žičničarjev, kjer se zavedajo, da jih veliko dela čaka še na področju promocije in trženja večdnevnih vozovnic, ki so namenjene predvsem tujim gostom.
Da bi izboljšali prepoznavnost slovenskega gorskega turizma in predvsem smučanja, se je Združenje slovenskih žičničarjev dogovorilo za medsebojno tridnevno izmenjavo za imetnike enotnih sezonskih smučarskih vozovnic s katalonskim smučiščem Masella. Slovenska smučišča se sicer v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO) predstavljajo na sejmih doma in v tujini.
Na današnji novinarski konferenci sta združenji predstavili tudi nov vseslovenski projekt Slovenia Outdoor, ki sta ga pripravili v sodelovanju z STO. Gre za projekt, imenovan Poslovni model povezovanja aktivne ponudbe v Sloveniji, ki je pokazal pozitivne učinke postopnega povezovanja marketinških aktivnosti obeh združenj. Kot poudarjajo v združenjih, je njihova ambicija postati močnejši partner STO in postopoma vključevati pod skupno blagovno znamko še druge ponudnike.
Dosedanje marketinške aktivnosti pa že kažejo rezultate. Kot navajajo v združenju Pohodništvo&kolesarjenje, letos beležijo rast prenočitev v specializiranih nastanitvah za pohodnike v povprečju za 21 odstotkov, pri čemer je v nekaterih objektih rast prek 200-odstotna. V specializiranih namestitvah za kolesarje letos beležijo rast nočitev za 30 odstotkov, v nekaterih namestitvah tudi za prek 300 odstotkov. V planinskih kočah je bil obisk po podatkih Planinske zveze Slovenije večji v povprečju za 25 odstotkov.
Pohodniki prihajajo iz Nemčije, Avstrije, Češke, Nizozemske in Hrvaške, največ gorskih kolesarjev je iz Nemčije in Avstrije, cestnih iz Italije, z Nizozemske pa prihajajo treking kolesarji. Povprečna doba bivanja pohodnikov v Sloveniji je tri dni, kolesarji ostajajo nekoliko dlje, povprečno za 3,2 dneva.
Podatki združenja Pohodništvo&kolesarjenje še kažejo, da je 42 odstotkov kolesarjev v Slovenijo prišlo na gorsko kolesarjenje, 18 odstotkov na treking potovalno kolesarjenje po Sloveniji, 20 odstotkov na cestno kolesarjenje ter 20 odstotkov na družinsko kolesarjenje ob jezerih, rekah in morju ter po prekmurskih in dolenjskih ravnicah in gričevju.
