Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na regijskem srečanju za ptujsko-ormoško, prekmursko-prleško in štajersko regijo Zadružne zveze Slovenije v Trsteniku pri Benediktu predstavil aktualno dogajanje v kmetijstvu, o omenjenem predlogu devetnajsterice držav, ki so pred dvema tednoma sestale v Bruslju, pa dodal, da bosta Slovenije in Češka pripravili predlog, ki ga bo delovna skupina pod vodstvom Slovenije uskladila do konca februarja, gre pa za predloge, ki jih v Sloveniji ne moremo ali ne smemo urediti sami, lahko pa jih na ravni EU.
Lansko leto v kmetijstvu je bilo po oceni Židana težko predvsem zaradi neobičajnih vremenskih tegob in hudega padca cen nekaterih pridelkov. Najbolj boleč je bil padec cen surovega mleka, zanimivo pa je, da smo kljub temu upadu ena od držav, kjer molža mleka najhitreje narašča, po trenutnih podatkih je lani znova narasla za pet odstotkov.
Na polovici leta so se razmere obrnile, na posameznih tržiščih EU se je začelo kazati pomanjkanje surovega mleka in to še traja, cene pa so zrasle za pet, šest centov glede na lanske najbolj krizne. Slovenske mlekarne so začele povečevati odkup slovenskega mleka, dober znak je po Židanu tudi to, da v mlekarnah začenja naraščati izdelava fermentiranih izdelkov, ker je pri njih mogoče več zaslužiti.
V mesni industriji je bilo lani izjemno dobičkonosno perutninarstvo, tudi za letos je napoved zelo dobra, prireja rdečega mesa ostaja za slovenski trg, v vinarstvu, kjer letno pridelamo od 70 do 100 milijonov litrov vina, pa je prodajna cena začela naraščati v Sloveniji, še bolj pa pri izvozu, in se je v zadnjih petih letih podvojila, tako da v vinarjem zdaj že primanjkuje prostora v kleteh, pa tudi grozdja.
Židan se je pohvalil zaradi izplačevanja neposrednih plačil, ki so jih mnoge države EU začeli plačevati šele oktobra, v Sloveniji pa večinoma že marca in aprila, kot misijo nemogoče pa ocenil 230 milijonov evrov svežega evropskega denarja za slovensko kmetijstvo, česar sorazmerno ni uspelo nobeni drugi evropski državi.
Tudi letos je cilj ministrstva čim prej izplačati subvencije, do vključno danes je že bilo izplačanih 70 milijonov evrov neposrednih plačil od 136 milijonov, preostala večina bo februarja.
Lani je ministrstvo izpeljalo vse načrtovane razpise, letos bo za sofinanciranja 20 javnih razpisov, samo iz programa razvoja podeželja nekaj čez 110 milijonov evrov, kar ob povprečnem deležu 40 odstotkov pomeni naložbeni val z več kot četrte milijarde evrov. Časovnica razpisa za prvo polovico leta bo danes objavljena na spletni strani ministrstva.
Tudi delo v gozdarstvu je Židan predstavil kot uspešno, posek je bil znova rekorden in je po trenutnih ocenah 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, kar je 95 odstotkov možnega poseka. Ta je bil večji le leta 2014, povprečni je sicer okoli štiri milijone kubičnih metrov letno.
Podlubnikov je bilo v drugi polovici leta za petino manj kot leta 2015, tako da bi se lahko po ministrovi oceni s trdim delom v treh, štirih letih te nadloge rešili. Paket subvencij v gozdarstvu pa bo letos zajeten, dosegel bo okoli 16 milijonov evrov.
Dobre rezultate ima tudi lesna industrija, 10-odstotno rast beleži pri realizaciji in dobičku, število zaposlenih se je povečalo za okoli tisoč, tudi letos imajo lesna podjetja zelo veliko naročil, zlati izdelovalci hiš so postali zgodba o uspehu, saj so naročila za okoli tretjino višja kot lani.
Med letošnje prednostne naloge Židan uvršča preglednejši in učinkovitejši sistem zaščite ter upravljanja s kmetijskimi zemljišči. Uredbo o trajnih kmetijskih zemljiščih je vlada že sprejela, 350 tisoč hektarjev čaka na zakoličenje v občinskih načrtih, sprejela je tudi uredbo proti zaraščanju, po trenutni analizi imamo 12 tisoč hektarjev, ki jih je mogoče izkrčiti in usposobiti za kmetijsko rabo. Pri tem bo lastnik za hektar zemljišča dobil pavšalno tri tisoč evrov, na njem pa bo moral kmetovati deset let.
Kmalu bo sprejeta tudi strategija namakanja do leta 2020, cilj je, da bi namakali 10 tisoč hektarjev, čeprav vode ni toliko, kot bi želeli.
Židan je opozoril tudi na akcijo Izbrana kakovost, za katero pa se morajo najprej dogovoriti v posameznem sektorju. Pri tem imajo nekateri, predvsem prašičerejci težave, sicer pa mora za povečanje zaupanja kupcev ta projekt nadstandardno nadzorovan.
S tem se je strinjal tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, spomnil pa, da je dogovarjanje in sodelovanje v Sloveniji, tudi ko gre za 60 slovenskih zadrug, še vedno težava. Njihovo delo je kljub krizi in padcu cen označil kot uspešno.
Zadruge vzdržujejo 80 odstotkov kmetijskega trga v državi, tako nakupa reprodukcijskega materiala kot odkupa pridelkov. Kot uspešen projekt je ocenil nakup Semenarne Ljubljana, ki je zelo pomembna za pridelavo slovenske hrane, saj po njegovih besedah multinacionalke uničujejo avtohtone sorte rastlin in ponujajo le svoje.
Uspešna je po Vrisku tudi njihova Deželna banka, ki mora ostati zadružna in slovenska, čeprav si jo želijo tujci, zadružniki pa pripravljajo tudi projekt svoje blagovne znamke za vse trgovine, v katerih ni blaga iz tujine.
