Kot je dejal Židan, so se danes v Dražgošah zbrali, da obudijo spomin na gorenjsko množično vstajo pozimi 1941 in 1942, podoživijo bridko človeško tragedijo dražgoške bitke, se poklonijo padlim partizanom in dražgoškim ter drugim žrtvam in izkažejo hvaležnost borcem narodnoosvobodilnega boja za mir in svobodo, ki ju danes uživamo.

Pojasnil je, da ni kraja na Slovenskem, ki bi glede na število prebivalcev premogel toliko spomenikov in spominskih znamenj, kot jih imajo Dražgoše, kjer jih je kar osem. Pa tudi Dražgoše same po sebi so spomenik. Dražgoška bitka je bila prvi spopad upornega ljudstva v okupirani Evropi, tako rekoč na tleh Tretjega rajha, in epopeja okupiranega ljudstva, ki se bori za svojo svobodo, je izpostavil.

“Dražgoše so postale posvečeni in neposvečeni kraj romanja ljudi s čisto vestjo in občutjem krivde, nekakšen univerzalni simbol slovenske razklanosti,” je dejal in dodal, da so Dražgoše za večino simbol pogumnega slovenskega človeka, ki je preživel in živi, čeprav je že od samih začetkov ujet v viharje svetovne zgodovine. So tudi simbol trpljenja in žrtev. Nekateri drugi pa jih razumejo drugače.

“Upali smo, da je evropska zgodovina z 20. stoletjem izčrpala zalogo temačnega zla. A sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Ta se ne kaže kot pobesnela zver, ima človeški obraz. Vse bolj prefinjeno je zasidran v naši družbeni realnosti. Standardi o tem, kaj je javno dopustno in sprejemljivo, vse bolj padajo,” je opozoril.

Ob tem je izpostavil napade na temeljne človekove pravice, zanemarjanje moralnih in civilizacijskih načel, krepitev sovraštva in agresije. “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem,” je dejal.

Zato je po njegovem mnenju nujno izpostavljati vse, kar fašizem je – gradnja kulta osebnosti, netenje strahu pred drugačnostjo, smešenje demokracije, spodnašanje avtoritete sodišč in države, zavračanje volilnih izidov, zagovarjanje izbranega naroda, spreminjanje preteklosti in pisanje alternativne zgodovine.

Poleg Židana so se danes v Dražgošah zbrali tudi številni drugi vidni predstavniki slovenske politike, različni ministri in poslanci, pa tudi prvi slovenski predsednik Milan Kučan. Aktualni predsednik države Borut Pahor je v spomin padlim v Dražgošah in drugim žrtvam vojne k spomeniku položil venec, vence pa so položile tudi delegacije borčevskih organizacij in strank SD, SAB in Levice.

Mnogi se v Dražgoše podajo vsako leto z željo, da dražgoška bitka in to, kar predstavlja, ne bi potonilo v pozabo. Kot poudarja predsednik organizacijskega komiteja za prireditve Po stezah partizanske Jelovice Ladislav Lipič, je namen prireditev, ki potekajo že 62 let, ohranjanje spoštljivega spomina na slavne dni uporništva slovenskega naroda.

Letošnjo slovesnost je zaznamovalo lepo vreme in veliko ljudi je tudi tokrat zgodovinsko ter kulturno prireditev izkoristilo za rekreacijo in se v vas na pobočjih Jelovice podalo peš. Planinska društva so organizirala devet pohodov, pri čemer sta bila najzahtevnejša pohoda, na katera so se udeleženci podali že okoli polnoči, letos jubilejna.

40. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni se je udeležilo 312 pohodnikov, v vseh štirih desetletjih pa so našteli že 11.100 udeležencev. Rekreativni pohod iz Železnikov prek Ratitovca pa je v dveh desetletjih privabil okoli 3000 pohodnikov.