Kmetijsko ministrstvo bo vladi predlagalo, da po šestmesečnem uvajanju davčnih blagajn tudi Slovenija sledi avstrijskemu sistemu, kjer je meja za davčno blagajno postavljena pri 7500 evrih prihodkov na leto. “Kmetje, gospodarstveniki, obrtniki bodo tako bolj konkurenčni tudi sosednjim državam,” je danes v Ljubljani izpostavil minister Dejan Židan. Na seji za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ ministrstva za kmetijstvo, so danes razpravljali tudi o težavah, ki so se pokazale po uvedbi davčnih blagajn v Sloveniji. Kmetijsko ministrstvo bo zdaj predlagalo vladi, da se po šestih mesecih uvajanja davčnih blagajn tudi pri nas sledi sistemu, ki ga je uveljavila sosednja Avstrija. “Želimo, da se postavi razumna meja za davčne blagajne pri 7500 evrih prihodkov na leto,” je dejal Židan. Ob tem je izpostavil, da to ne pomeni, da se ne plačujejo davki, temveč da se plačujejo pavšalni davki do te meje. Prav danes je tudi več organizacij predstavilo skupno pobudo za spremembo zakona o davčnem potrjevanju računov. Z novelo želijo izvzeti društva z manj kot 10.000 evri letnega prihodka ter planinske koče, kjer je slab mobilni signal ali ga sploh ni. Navedli so nekaj primerov, med katerimi je Švedska, kjer uporaba davčnih blagajn ni potrebna pri zavezancih z letnim gotovinskim prometom pod 18.600 evrov in tudi ne pri večjih podjetjih, za katere je davčna uprava ugotovila, da imajo dovolj dober sistem notranjih kontrol. Portugalska ne zahteva davčne potrditve računa, če je poslovni subjekt ustanovljen na Portugalskem in ima manj kot 100.000 evrov letnega prometa. Na Hrvaškem k uporabi davčnih blagajn niso zavezane osebe, ki se jim davek na dohodek odmerja pavšalno. To so fizične osebe, ki samostojno opravljajo obrtniško dejavnost in imajo letne prihodke do 19.700 evrov ali ki samostojno opravljajo dejavnost poljedelstva in gozdarstva in imajo letne prihodke do 10.500 evrov, in ki hkrati niso zavezanci za DDV. Na Madžarskem lahko zavezanci, kjer ni dostopa do interneta,
