Odbor je na današnji seji na zahtevo poslanske skupine SDS obravnaval predlog priporočila vladi v zvezi z Židanovo neaktivnostjo, po katerem bi vlada proučila še druge razpoložljive lokacije za izvedbo projekta Magna, pri čemer bi imele pri izboru prednost že za industrijsko rabo uporabljene, a trenutno opuščene lokacije. Odbor je predlog priporočila na glasovanju zavrnil.

Jani Möderndorfer (SMC) je predlagateljem uvodoma očital zlorabo poslovnika. Prepričan je namreč, da pogoji za nujno sejo niso bili izpolnjeni in da je edini namen SDS “priti do obravnave na julijski seji DZ”.

Kot je dejal v poznejši razpravi, priporočilo vladi in razprava na odboru nimata nobene povezave z domnevno neaktivnostjo Židana, zato naj SDS, če so njeni interesi res takšni, kot jih predstavlja, raje vloži interpelacijo proti Židanu.

Ta je očitke odločno zanikal in spomnil, da je Pahorjeva vlada sprejela zakonodajo o varovanju kmetijskih zemljišč, ki jo je Janševa vlada nato “razgradila”. Kot je poudaril, prav tako ne razume, “kako se lahko zdaj toliko razpravlja o zakonu, ki je bil skoraj soglasno sprejet”.

Po Židanovih besedah ne drži, da ministrstvo ni opozarjalo, da gre za najboljša kmetijska zemljišča. Opozorili so tudi, da je treba pri iskanju nadomestnih zemljišč najti široko soglasje.

Tomaž Lisec (SDS) je Židanu namreč očital, da bi uresničitev projekta Magna povzročila izgubo okoli sto hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, Židan pa v postopku sprejemanja zakona o tem projektu ni storil dovolj za njihovo zaščito.

Njemu in drugim odločevalcem je prav tako očital ravnanje na podlagi političnih interesov in izrazil prepričanje, da bi umestitev Magnine tovarne v občino Kidričevo namesto Hoče-Slivnica poskrbela za manjšo škodo kmetom, hkrati pa ohranila zelo podobne cenovne in druge lastnosti oziroma bila še bolj smiselna.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je politične interese odločno zanikal in dejal, da zadevo v politični kontekst postavlja kvečjemu opozicija sama. Poudaril je, da Kidričevo za investicijo ni bilo primerno z več razlogov, pri čemer je večkrat navedel sečnjo gozda. V Kidričevem bi bilo po njegovih besedah namreč treba posekati 130 hektarjev gozda, na izbrani lokaciji pa le štiri.

Iz vrst predlagatelja je bilo po drugi strani slišati, da zakonu izrecno ne nasprotujejo. Kar jih moti, je to, da naj bi Magnina investicija po prvotnih “obljubah” prinesla več kot 3000 delovnih mest, po zadnjih navedbah pa jih bo po besedah Suzane Lep Šimenko (SDS) le okoli 400. Ljubo Žnidar (SDS) pa je vladi očital tudi, da politično obarva vsako večjo investicijo, kar po njegovem mnenju v preteklosti nikakor ni bila praksa.

Da izbrana lokacija za investicijo ni prava, je ocenil tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik. Kot je poudaril, ga najbolj skrbi, da bi gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih postala praksa, saj je po njegovih besedah to pač logistično najlažje.