“Ne verjamem, da se iz tragedij lahko česar koli naučimo, ampak mogoče bo vsaj ta modrost ostala, kako neuravnoteženo je naše življenje, kako fragilno in krhko je vse. Ni nekega velikega sovražnika, so samo naključja,” je prepričan filozof.
V času pandemije prihaja do grozljivih stvari, špekulacij, vojnega dobičkarstva, ohranjanja na oblasti. Politične igre lahko po besedah Žižka opazujemo tako na domačem kot na mednarodnem igrišču. “Kljub vsemu temu pa je hkrati to izjemna preizkušnja za oblast. Oblast lahko brblja, da smo pripravljeni, ampak zdaj pa se mora izkazati, brez izgovora. Oblast mora postati vredna našega zaupanja,” je opozoril.
Ugotavlja tudi, da se bo cela logika ekonomije morala za nekaj časa preusmeriti iz kategorij profita. Obscene pa se mu zdijo razprave o tem, kaj bo, če bodo padle delnice. “Morali se bomo reorganizirati,” je dejal.
Ne skrbi ga direkten javni nered, ampak to, “da se bo naša vsakdanja etika spremenila, da bomo privolili v stvari, ki smo jih imeli do zdaj za etično samoumevne”. Ob tem je izpostavil staro pravilo etike v vojnah, da se po bitki najprej pomaga najtežje ranjenim, čeprav to ni racionalno s stališča optimalnega preživetja. “Zdaj pa se že kažejo znaki, da se tega več ne spoštuje. Če boš šel prek nekega praga, kot sta starost in količina bolezni, ali da si že preveč rizičen, potem bo jasno sporočilo, oprosti, ostani doma in v miru umri,” je razmere opisal Žižek.
Dotaknil se je tudi navodila, da je treba ostati doma in in ne imeti stikov s tujci, da ti hrano ali paket dostavljavec pusti pred vrati: “Da lahko jaz tako živim, mora še vedno kup stvari delovati. Trgovine, prehrambna industrija, bolnišnice, določena proizvodnja. Ni rešitev, da se vsi izoliramo, kot včasih beremo. Ne moremo se vsi izolirati. Stvari morajo delovati, da se lahko izoliraš.”
Kritičen je tudi do družbe, ki se toliko baha o produktivnosti, “a nekih preprostih mask ne znamo delati, povsod bi se jih moralo valjati”.
Kot še opaža, se očitno ruši tudi solidarnost Evrope, kar je označil za katastrofo. “Nemci in drugi bi morali v svojem lastnem interesu kar se da brezpogojno pomagati Italiji. To je ključno. Razmišljati moramo realistično. Če se bo uresničil mračni scenarij, da bo večina prebivalstva morala iti skozi okužbo in bo nekaj odstotkov ljudi umrlo, potem ti zdrava pamet pove, da se je čim prej treba naučiti testirati tisto kategorijo, ki je nekaj časa imuna, kakor kažejo podatki, ni pa še jasno, koliko časa,” je opomnil.
Po najbolj pesimističnih napovedih bodo umrli od trije do štirje odstotki ljudi, kar je ogromno. Kot pravi Žižek, je pomembno, kakšen bo svet po tem. “Z muko bo treba zgraditi drugačno normalo. Lahko samo upamo, da ne bo mešanica okrepljenega kapitalizma in brutalnega vitalizma,” je razmišljal.
Žižek je trenutno je v samoizolaciji, ker je ekstremno rizična oseba, zato se s sinovoma vidi le daleč, po telefonu. Kot pravi, je to težak preizkus. “Še vedno verjamem v to klasično tezo, da je oko okno v človekovo dušo. Nekoga vidiš, ki ga imaš res rad ali pa tudi, če je tujec, pa se ga ne moreš dotakniti, a si izmenjata globok pogled. Vsej distanci navkljub je v tem pogledu takšna duhovna bližina, da skoraj ni možno večje,” je dodal.
