V Frankfurtu so svečano odprli 75. Frankfurtski knjižni sejem (FKS), kjer je Slovenija častna gostja. Slovensko predsednico Natašo Pirc Musar so povabili, da otvori sejem, in v nagovoru je poudarila pomembnost knjige za Slovence. Izpostavila je, da nas kot skupnost bolj kot ozemeljske meje določa jezik, in zato je literatura najavtentičnejši izraz slovenskega značaja, zgodovine in duše. Poudarila je tudi pomen branja, izobrazbe, razgledanosti ter opozorila na Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je branje najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja, kar je ključno za delovanje demokracije.

Nato je svoj govor na sejmu imel slovenski filozof Slavoj Žižek, ki je bil eden od literarnih govorcev, izbranih s strani odbora častne gostje. Žižek ni mogel prezreti aktualnih dogodkov na Bližnjem vzhodu in je izpostavil, da brez knjig ni rešitve za Gazo, ter trdil, da se Izrael giblje proti diktaturi, pri čemer je citiral izjavo zgodovinarja in pisatelja Yuvala Noaha Hararija.

Poleg tega je Žižek opozoril, da so Palestinci pogosto dojemanji kot problem, in pozval k upoštevanju njihove situacije ter k primerjavi različnih vidikov konflikta.

Med Žižkovim govorom je na odru in v dvorani prišlo do nasprotovanja hessenskega komisarja za antisemitizem, Uweja Beckera, ki je obtožil Žižka relativiziranja zločinov Hamasa. Žižek je te obtožbe zavrnil in poudaril, da je branje knjig ključno za razumevanje situacije. Prav tako je izrazil, da terorizem proti Izraelu nasprotuje vrednotam Frankfurtskega sejma, ter da izključevanje ni rešitev, vključno z umikom podelitve nagrade palestinski avtorici Adanii Šibli s programa sejma.

Med govorom Slavoja Žižka na frankfurtskem knjižnem sejmu so se pojavili protesti nekaterih gostov in udeležencev, ki so ga številni označili za neprimernega za to priložnost. Nekateri so glasno protestirali in zapustili dvorano. Med njimi je bil tudi frankfurtski župan Mike Josef, ki je protestno zapustil dogodek.