Po trenutni ureditvi je minimalna plača določena kot najmanjše možno izplačilo za delo, ne pa kot najmanjša osnovna plača. V izplačilo so zato pogosto všteti razni dodatki, kar pomeni, da je realna osnova lahko veliko nižja od minimalne plače, so izpostavili v sporočilu za javnost.

Na ZL opozarjajo, da lahko zaposleni do zakonsko določene minimalne plače 804,96 evrov bruto pridejo šele z dodatkom za delovno dobo in drugimi dodatki. Dodatek za delovno dobo se pri prejemnikih minimalne plače všteva v njihovo končno plačo, tistim z višjo osnovno plačo pa dodatno prišteva k plači.

“Tako pridemo do absurdnega položaja, kjer delavec začetnik dobi višji dodatek za delovno dobo kot nekdo, ki ima že 30 let delovne dobe, saj prvi prejema plačo le malenkost nad minimalno, drugi pa dodatka sploh ne dobi izplačanega,” izpostavljajo v ZL.

Minimalna plača mora po njihovem prepričanju postati gola osnova, vsi dodatki pa se morajo k njej prištevati. V ZL so pripravili predlog sprememb zakona o minimalni plači, s katerim bi spremenili definicijo minimalne plače in iz nje izločili vse dodatke, kot so dodatek za delovno dobo, dodatek za delovno uspešnost in dodatke, ki so določeni v kolektivih pogodbah.

Kot je pojasnil Mesec, je zahteva po izločitvi dodatkov iz minimalne plače zahteva po elementarni pravičnosti. “V času, ko so trgovine ustvarile 521 milijonov evrov letnega profita, in v času, ko bo samo zaradi gospodarske rasti v proračun za leto 2019 prišlo 281 milijonov evrov več, kot je vlada predvidevala, ni nobenega izgovora, da te pravičnosti ne bi tudi udejanjili,” je poudaril.

Definicija minimalne plače se je sicer v tem mandatu sicer enkrat že spremenila. Novela zakona o minimalni plači, ki so jo jeseni 2015 predlagale združene sindikalne centrale, je iz zneska minimalne plače izločila dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

V ZL se poleg nove definicije minimalne plače zavzemajo še se za uvedbo plačane bolniške odsotnosti za enoosebne samostojne podjetnike, s predlagano novelo zakona o inšpekciji dela pa želijo zaščititi agencijske in prekarne delavce v prikritih delovnih razmerjih, so zapisali.