DZ je septembra lani sprejel zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki določa, da se s 1. januarjem ukinejo registrski računi, preko katerih so bili v začetku devetdesetih razdeljeni certifikati. Imetniki registrskih računov, ki bodo želeli vrednostne papirje obdržati, bodo morali tako odpreti trgovalni račun pri enem izmed borznih posrednikov ali bank.

Kot so spomnili v ZL, so pri obravnavi zakona predlagali amandmaje za ohranitev registrskih računov fizičnih oseb, ki pa ni bil sprejet. “Sprejeta je bila zgolj omejitev stroškov za vodenje računa, ki pa se grobo krši, saj borzni posredniki kljub zakonskim omejitvam zaračunavajo visoke stroške upravljanja računa,” so zapisali v sporočilu za javnost.

V ZL so se oprli na raziskavo Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je ugotovila, da kar šest od 11 ponudnikov ni upoštevalo zakonskih omejitev stroškov upravljanja računa, pet pa jih je kršilo tudi omejitev stroškov odpiranja računa.

Luka Mesec iz ZL je ocenil, da so borznoposredniške hiše in finančni špekulanti od vlade izsilili ukinitev registrskih računov z namenom, da se polastijo premoženja še zadnjih drobnih imetnikov vrednostnih papirjev iz tranzicije.

Na pobudo ZPS in skupaj s sopodpisniki so v ZL vložili zahtevo za avtentično razlago četrtega odstavka 48. člena zakona, s katero želijo doseči omejitev skupnih končnih stroškov prenosa in upravljanja računa. Borzni posredniki namreč to določbo po mnenju ZL izigravajo na način, da upoštevajo zakonske omejitve le pri postavkah za vodenje računa in vzdrževanje stanja na računu, hkrati pa zaračunavajo visoka nadomestila za različne fiktivne storitve.

Ob tem v ZL opozarjajo, da avtentične razlage veljajo od začetka veljavnosti zakona, zato so vse ponudbe, ki ne upoštevajo zakonskih omejitev, nezakonite in bodo, če bo razlaga sprejeta, lahko podvržene odškodninskim zahtevkom.

Po izračunih ZL lahko prenos in letno upravljanje računa malega delničarja stane več kot 40 evrov, kar je bistveno več kot znašajo dividende večine imetnikov. “Čeprav se 40 evrov ne sliši veliko, je treba primer obravnavati z vso resnostjo. Navsezadnje gre za pravice potrošnikov, ki so postali delničarji po sili zakona, med njimi pa najdemo zlasti upokojence,” so še zapisali na ZL.