Levji delež predstavljajo državna sredstva, saj je resorno ministrstvo za nagrade prispevalo nekaj več kot 67.000 evrov, z naslova Bloudkovih nagrad se jih je nabralo 7500, Olimpijski komite Slovenije pa je dodal 16.600 evrov. Košarkarska zveza Slovenije je sama zbrala 28.820 evrov, s čimer je znesek zaokrožila na 120.000 evrov, da je vsak od košarkarjev lahko prejel po 10.000 evrov bruto nagrade.

S tem se končuje zgodba o košarkarskih nagradah, pri čemer se je več kot pol leta zatikalo predvsem pri višini nagrade za enega največjih športnih uspehov v zgodovini Slovenije. Tako košarkarji kot vodstvo zveze so bili namreč mnenja, da višina državne nagrade ni ustrezna.

Za primerjavo, Srbija je vsakemu igralcu, ki je v finalu izgubil proti Sloveniji, izplačala po 20.000 evrov, Španci, ki so morali Sloveniji priznati premoč v polfinalu, pa so dobili po 30.000 evrov, zato, kot pravijo, tudi na KZS niso pristali na 67.080 evrov nagrade države, ki bi znašala dobrih 5500 evrov na košarkarja.

Predstavniki države so v odgovoru poudarili, da je bilo zakonsko določeni nagradi s posebnim sklepom dodanih 50.000 evrov, poleg tega pa se je s podelitvijo Bloudkove nagrade košarkarjem zagotovila tudi pravica do pokojnine za izjemne dosežke.

Že pred časom je sekretar KZS Rašo Nesterović potrdil, da bo zveza unovčila naslov prvakov in sama zbrala manjkajoča sredstva, da vsakemu košarkarju zagotovi vsaj 10.000 evrov.

Slovenski košarkarji pa niso bili razočarani le nad slovensko državo, tudi mednarodna košarkarska zveza Fiba, ki organizira evropsko prvenstvo, nima sistema nagrajevanja. Medtem ko je na primer evropski prvak v nogometu leta 2016 za naslov dobil med 25 in 27 milijonov evrov nagrade krovne evropske zveze Uefe, je KZS od Fibe dobila le prijazno pismo, v katerem ji čestita za naslov evropskega prvaka.