Gre za pravno zavezujočo mednarodno pogodbo, ki je prva mednarodna pogodba o jedrski razorožitvi po več kot 20 letih. Večina držav članic ZN nima jedrskega orožja in zato bo Generalna skupščina pogodbo skoraj zagotovo potrdila, čeprav soglasja ne bo. Pogodba bo odprta za podpis 19. septembra letos, veljati pa bo začela 90 dni po 50. ratifikaciji.

Pogodba državam prepoveduje razvoj, testiranje, proizvodnjo, nakupe, skladiščenje in posedovanje jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Prepoveduje se tudi uporaba tega orožja ali celo grožnja z uporabo. Večina svetovnih držav se je naveličala čakati na jedrske sile, da se znebijo orožja, ki ogroža ves svet, in upajo, da bo zavezujoča mednarodnopravna podlaga vzpodbudila jedrske države, da ponovijo zgled Južne Afrike v 90. letih prejšnjega stoletja.

Pogodba jedrskim državam pušča odprta vrata za pristop, seveda pa bodo morale najprej prekiniti svoje oborožitvene programe in se pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) znebiti svojih zalog. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer napovedal, da bo njegova vlada obnovila in posodobila jedrske zaloge, kar pomeni, da se tudi Rusija in Kitajska ne nameravata razorožiti v bližnji prihodnosti, prav tako ne Indija in Pakistan, Izrael, kaj šele Severna Koreja.