Pomurje: Odlične, a premalo izkoriščene danosti V Pomurski turistični zvezi so že pred časom povedali, da sicer ne nasprotujejo novi strategiji Slovenske turistične organizacije (STO), po kateri je Pomurje uvrščeno v panonsko Slovenijo, ki naj bi stavila predvsem na termalna kopališča, podeželsko turistično ponudbo in kulinariko, so pa izrazili pomislek, ali bodo v STO uspešni pri trženju teh destinacij. Tudi na področju športnega turizma so v regiji še številne neizkoriščene možnosti, tako meni tudi Tilen Grah iz Term Vivat v Moravskih Toplicah, kjer si prizadevajo za razvoj tovrstne turistične ponudbe: “Rezerv je še veliko, v vsakem primeru lahko bližnji Avstriji, kjer so začeli športni turizem, konkuriramo predvsem s ceno.” Poskus za dosego večje prepoznavnosti izdelkov in storitev iz regije je bila tudi uvedba kolektivne blagovne znamke Krajinskega parka Goričko. Po besedah direktorice krajinskega parka Stanke Dešnik se je uvedba izkazala za pozitivno, saj imajo že 69 domačih ponudnikov, ki jo uporabljajo, pri tem, kot pove, izdelke s to blagovno znamko že prepoznavajo v drugih delih Slovenije in jih ustrezno povezujejo s turistično ponudbo iz Pomurja. Koroška: Slaba infrastruktura odganja turiste Turistični ponudniki v koroški regiji še vedno niso dovolj povezani. Kljub sodelovanju turističnih pisarn občin jim turistov v regiji ne uspe zadržati v povprečju več kot 2,8 dneva, saj si Koroško, sploh z vidika pohodništva, večkrat izberejo tudi za “vikend počitnice”. Slabi dostopnosti in organiziranosti javnih prevozov lahko pripišemo nizko število dnevnih obiskovalcev. “Turisti po Sloveniji veliko potujejo z javnimi prevozi, ki pa jim iz Ljubljane na določene dni onemogočajo, da bi lahko isti dan odšli na Koroško in se iz nje tudi vrnili,” pove Marija Lah iz slovenjgraškega Spoturja – javnega zavoda za turizem in šport. Primož Vodovnik iz Regionalne razvojne agencije za Koroško pa iz izpostavlja katastrofalno cesto do gorskega turističnega centra Kope. Na Koroškem
