Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je bil glavni in odgovorni raziskovalec v tej nacionalni raziskavi o pojavnosti novega koronavirusa v Sloveniji, je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da so prisotnost virusa v nosno-žrelnem brisu odkrili pri dveh udeležencih raziskave. Pri enem so okužbo na novo odkrili, pri drugem so jo potrdili v preteklosti in je imel delce virusa v žrelu, a verjetno ni bil kužen.

Sicer pa so k sodelovanju povabili 3000 ljudi – šlo je za reprezentativen vzorec glede na starostno in geografsko razporeditev. Za sodelovanje v raziskavi se je odločilo 1368 vabljenih, od tega so odvzeli 1367 brisov in 1318 vzorcev krvi.

Gre za izsledke prvega dela raziskave, ki bo trajala vse do oktobra. V drugem delu raziskave bodo s sodelujočimi v stiku vsakih dva tedna, prek telefonskih pogovorov bodo pri njih poizvedovali, ali imajo kakšne simptome, značilne za covid-19. Če bodo imeli simptome, jim bodo ponovno vzeli bris in kri.

Konec oktobra pa bodo spet vzeli vzorec krvi pri sodelujočih v raziskavi, ki bodo s tem soglašali, in bodo ponovno ugotavljali protitelesa oz. ugotavljali število prekuženih, ki so prišli v stik z virusom, je pojasnil Poljak.

S primerjavo rezultatov pomladanskih in jesenskih vzorcev bodo lahko ugotovili, kaj se je dogajalo z virusom med poletjem, ko bodo največje migracije prebivalstva, je dodal.

S temi rezultati pa bodo lahko tudi pripravljeni na novo sezono, ko se bodo v jesensko-zimskem času znova pojavljale številne različne okužbe – tako gripe, respiratornega sincicijskega virusa (RSV) ter novega in starih koronavirusov.

Sicer pa gre po Poljakovih navedbah za prvo raziskavo na svetu, ki je izmerila okuženost na reprezentativni populaciji celotne države. Združili so diagnostični pristop in istočasno ugotavljali, ali je oseba aktivno okužena oz. je že prekužena.

Avtorji raziskave so opozorili, da iz študije nikakor ne moremo sklepati, da je novi koronavirus nepomemben, stopnja smrtnosti pa nizka, prav tako ni mogoče delati primerjav s sezonsko gripo.

Smrtnost v Sloveniji po besedah Poljaka sicer ne odstopa bistveno od primerljivih evropskih držav, a je ob tem opozoril, da so primerjave otežene zaradi različnega beleženja smrti po državah.

Prav tako še vedno ni jasno, ali je oseba, ki je prebolela koronavirusno okužbo, tudi imuna na vnovično okužbo z novim koronavirusom. Marsikatera virusna okužba povzroči imunost za celo življenje, pri tem pa so izjema koronavirusi. Pri tistih, ki so že dlje časa prisotni v našem okolju, je imunost po okužbi šibka in kratkotrajna. “Kako bo z novim, ne vemo,” je opomnil Poljak.

V nekaterih državah izvajajo serološko testiranje za dokazovanje prisotnosti protiteles v populaciji, ki jo bodo spremljali tudi vnaprej. Če osebe s protitelesi ne bodo zbolevale ob naslednjem valu epidemije, bodo lahko sklepali, da so imune in obratno. Veliko upanja polagajo tudi v cepivo, ki daje možnost za sprožitev imunskega odziva, kako dolgotrajna in učinkovita pa bo zaščita, pa ne morejo napovedati. Kot je ob tem spomnil Poljak, cepiva sploh še nimamo.

Javnost pa ima precej pričakovanj od hitrih testov za dokazovanje protiteles. A kot je opozoril vodja raziskave ter predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, trenutno še ni veliko takih testov, ki bi bili zanesljivi. Poleg tega je rezultate treba ocenjevati kritično, saj tudi ob prisotnosti protiteles še ne vemo, ali smo imuni.

Poljak pa je komentiral tudi možnost samoplačniškega testiranja na protitelesa, s katerim so v tem tednu začeli v Mariboru. Stroka ne strinja, da bi mikrobiološke teste izvajal kdorkoli, je dejal.

“Možno je, da je bil novi koronavirus v Sloveniji prisoten že pred prvimi testi konec januarja,” je še ocenil Poljak. Ponekod po svetu je raziskovalcem okužbo s koronavirusom uspelo dokazati tudi za nazaj s testiranjem hranjenih vzorcev, ki so jih odvzeli ob testiranju za gripo.

To bi bilo po Poljakovih besedah možno tudi v Sloveniji, saj ima inštitut shranjene vzorce za celotno lansko sezono. Ob tem je pojasnil, da inštitut analizira vzorce bolnikov, ki so tako bolni, da potrebujejo sprejem v bolnišnico. Ob taki analizi za nazaj bi se tako bilo treba vprašati o reprezentativnosti vzorca.