Kot so znanstveniki razložili, so v študiji, objavljeni ta mesec v znanstveni reviji Biomaterials, uporabili žilni sistem rastline, da so lahko s hranili oskrbovali ustvarjeno tkivo.

Znanstveniki so sicer že doslej lahko ustvarjali večje človeško tkivo v laboratorijih s posebnimi tehnikami, kot je tridimenzionalno tiskanje. A vedno znova so se spopadli z izzivom ustvarjanja občutljivih kapilar, ki oskrbujejo tkivo s kisikom in hranilnimi snovmi, je v študiji opisal soavtor Joshua Gershlak iz politehnike Worcester v Massachusettsu. “Brez te mreže žilnih kapilar prihaja do odmiranja tkiva,” je povedal.

V svojem poskusu so uporabili žilni sistem, ki ga v listih uporablja rastlina za prenos vode in hranil do svojih celic. S pomočjo tega sistema so poustvarili tudi poti oskrbovanja celic tkiva s krvnimi celicami.

Kot opisuje National Geographic, so iz lista špinače v laboratoriju odstranili rastlinske celice, ostalo ogrodje žilnega sistema iz celuloze pa so lahko potem uporabili za svoj “krvožilni sistem”.

“Celuloza je biološko kompatibilna in se na široko uporablja v regenerativni medicini, npr. pri ponovni izgradnji hrustanca ali pa pri obnovi kosti in celjenju ran,” so avtorji še zapisali v študiji.

Ekipa je omenjeno ogrodje žilnega sistema, ki je ostalo od lista špinače, “namočila” v kulturo živih človeških celic, ki so potem okoli tega žilnega ogrodja začele oblikovati tkivo. Ko so celice to špinačno ogrodje spremenile v neke vrste mini srce, so znanstveniki v žilni sistem spustili tekočine in mikrozrna, da so pokazali, da bi krvne celice dejansko lahko krožile po tem sistemu.

Ekipa je prepričana, da bi ta način lahko uporabili pri regeneraciji oz. popravljanju številnih tkiv v telesu. Npr. zamenjava s celicami lesa bi morda nekoč lahko pomagala pri popravljanju človeških kosti, so še predlagali.