Odkritje je vidni dokaz za obstoj črnih lukenj in postavlja nove mejnike sodobne znanosti. Zaznamuje spremembo paradigme v razumevanju črnih lukenj, potrjuje napovedi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina in utira pot novim smerem vesoljskih raziskav.
Črne luknje so izjemno zgoščeni vesoljski pojavi, ki na zelo majhnem prostoru vsebujejo izjemne količine mase.
Da bi bilo možno neposredno opazovanje neposredne okolice črne luknje, je Event Horizon Telescope nadgradil in povezal svetovno mrežo osmih teleskopov po vsem svetu. Lokacije teh teleskopov so na zahtevnih visokih nadmorskih višinah, med drugim v španski Sierri Nevadi, na havajskih in mehiških vulkanih, v arizonskih gorah, v čilski puščavi Atacama ter na Antarktiki.
Dosežek so predstavili na novinarskih konferencah, ki so istočasno potekale v Washingtonu, Bruslju, Santiagu de Chile, Šanghaju, Taipeiju in Tokiu.
“Zahvaljujoč prispevku evropskih znanstvenikov, danes obstoj črnih lukenj ni več le teoretičen pojem. To neverjetno odkritje znova dokazuje, da lahko s sodelovanjem s partnerji po svetu dosegamo nepredstavljivo in premikamo obzorja znanja,” je na novinarski konferenci v Bruslju poudaril evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas.
Današnji rezultati pomenijo nov prispevek k številnim dosežkom programov EU za financiranje raziskav in inovacij Obzorje 2020 ter njegovih predhodnih okvirnih programov. Glede na tak uspeh je komisija predlagala program Obzorje Evropa, ki je najbolj ambiciozen program EU doslej, da bi EU ostala na čelu svetovnih raziskav in inovacij.
