Zaradi gripe letno umre 250.000 do 500.000 ljudi in vsako leto se pojavi rahlo drugačen sev gripe. Glede na sposobnosti mutacije virusa in da je vedno prisoten v naravi, se strokovnjaki strinjajo, da je le vprašanje časa, kdaj se bo pojavil sev, ki bo prav tako smrtonosen kot španska gripa.
“Pandemije gripe so kot potresi, hurikani in cunamiji, zgodijo se in nekateri so hujši od drugih,” je dejal direktor raziskovalnega centra za nalezljive bolezni univerze v Minnesoti Michael Osterholm. Dodal je, da je le stežka točno predvideti, kdaj se bo začela ali kako se bo pandemija odvila.
Svetovna znanstvena organizacija (WHO) sicer redno nadzoruje pojave virusa in njegov razvoj, a je težko nadzorovati in pregledati vsako žival, ki bi lahko bila prenašalec virusa, je pojasnil zdravnik Robert Webster iz otroške bolnišnice v ameriškem Memphisu.
Virus bi seveda lahko ušel izpod nadzora in bi se potem hitro razširil po svetu, verjetno v roku nekaj tednov, predvideva profesor epidemiologije na ameriški državni univerzi Georgia Gerardo Chowell. “Gripa je eden tistih virusov, ki se, ko enkrat pride med občutljivo populacijo, zelo hitro razširi,” je dodal.
Predvsem zaradi ogromnega števila prebivalcev na svetu, bi imeli tudi večje število obolelih in mrtvih kot pred sto leti. Če je takrat za gripo umrlo 50 milijonov ljudi, bi jih lahko bilo dandanes več kot 200 milijonov, je pojasnil.
Število smrtnih žrtev pa ne bi bilo enakomerno porazdeljeno po celem svetu. Huje bi bilo med etničnimi skupinami, ki so občutljivejše na virus, revnimi in tistimi, ki nimajo dostopa do osnovnega zdravstva. Ob tem so opozorili tudi na države z dragimi zdravstvenimi storitvami, kot so na primer ZDA.
Cepiva so najboljši ukrep za zaustavitev pandemije, je ocenila raziskovalka epidemiologije na danski univerzi Roskilde Lone Simonsen.
Osterholm pa je opozoril, da je treba sprva identificirati virus, ustvariti cepivo in ga razposlati po svetu, kar vzame kar nekaj časa. Prav tako bi bilo skoraj nemogoče izdelati dovolj cepiva za vse. “Po svetu bi v prvih šestih do devetih mesecih imelo dostop do cepiva le odstotek do dva svetovne populacije,” je dodal.
Pri tem se je treba po njegovem še zavedati, da so dandanes cepiva le 60-odstotno uspešna. Podobno težava je z zdravili, saj nikjer res ne kopičijo zdravil proti gripi za primer pandemije.
Če bi prišlo do pandemije, Osterholm ocenjuje, da bi to pomenilo tudi propade družbe, saj bi bile šole in podjetja zaprta, javni promet ne bi deloval, pričakovati je tudi izpade elektrike, medtem ko bi se trupla kopičila. Kmalu bi imeli težave tudi z dostopom do hrane. Bolj kot sama morebitna pandemija, bi bile hujše stranske posledice gripe, je dodal.
Znanstveniki so sicer šele leta 2005 podrobneje rekonstruirali razvoj španske gripe, ko jim je uspelo dobiti vzorec virusa. Glavna značilnost je bila, da se je virus širil zelo hitro, kar je v telesu sprožilo naravni imunski odgovor citokinsko nevihto. To je hujša oblika sindroma sproščanja citokinov, ko se aktivira velika količina belih krvničk, kar sprošča vnete citokine, ti pa nadalje aktivirajo še več belih krvničk. Zaradi prekomernega delovanja v telesu pride nato do sistemske napake v telesu. Ker imajo odrasli boljši imunski sistem kot otroci ali starejši, raziskovalci verjamejo, da je bila zato španska gripa prav zaradi tega tako smrtonosna za njih.
V desetletjih po španski gripi so znanstveniki razvili različne imunoterapije, ki pomagajo pri omejitvi citokinskih neviht, a te terapije niso povsod dostopne. Tako dandanes v resnici niso nič boljši v boju proti citokinskimi nevihtami kot pred 100 leti, je opozoril Osterholm.
Pandemijo bi lahko preprečilo tudi univerzalno cepivo proti gripi. Obstajajo že številne študije na to temo, kar nekaj znanstvenikov pa pričakuje preboj na tem področju. “A trenutno še nismo tam,” je sklenil Webster.
