Kot so v študiji, izsledke katere je v torek objavila švicarska vlada, skupaj ugotovili ameriški in švicarski raziskovalci, raznovrstno rast mikrobov spodbujajo tako plastični materiali kot sami uporabniki kopeli.

V raziskavi so pod drobnogled vzeli tako že uporabljene igračke za kopel kot povsem nove igračke. Slednje so za 11 tednov izpostavili bodisi čisti bodisi umazani vodi, ki je vsebovala milo in telesne tekočine. Ugotovitve po končanem poskusu so bile dokaj neokusne – na notranjih površinah igračk so našli med pet in 75 milijoni celic na kvadratni centimeter.

Izpostavljajo sicer, da je velika razlika med plastičnimi igračkami glede na tip vode, ki so ji bile izpostavljene. Plesen in bakterijsko rast so našli v 60 odstotkih že rabljenih igračk ter v vseh testnih igračkah v umazani vodi.

Med odkritimi bakterijami jih je bilo 80 odstotkov potencialno patogenih, vključno z legionelo in pseudemonas aeruginosa, ki sta pogosta krivca za bolnišnične okužbe, med drugim ugotavlja raziskava, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Glavna težava je nabiranje tople vode v igračkah, ki so pogosto narejene iz polimerov slabe kvalitete, iz katerih izhajajo spojine organskega ogljika. Te služijo kot hranilo za kolonije bakterij.

Med kopanjem človeško telo prek telesnih tekočin, kot sta pot in urin, prispeva še druga ključna hranila, denimo dušik in fosfor. Svoje prispevajo še zunanja onesnaževala in izdelki za osebno nego. S pomočjo vseh teh dejavnikov se bakterije in plesen množijo znotraj igračk, s katerimi si otroci pogosto tudi brizgajo vodo v obraz.

“To lahko okrepi imunski sistem, kar je pozitivno, lahko pa vodi tudi v očesne, ušesne in celo črevesne okužbe,” je v torkovi izjavi izpostavil mikrobiolog Frederik Hammes.

Bi torej morali skupaj z vodo po kopanju zavreči tudi igračke? Ali pa morda zamašiti njihove luknje, da bi se izognili nabiranju vode? Hammes predlaga bolj znanstven pristop – ostrejši nadzor nad materiali iz polimerov, iz katerih nato izdelujejo igračke za kopanje, še povzema AFP.