Nedavni zbor za znanost je načel ključno vprašanje, ki kaže na položaj znanosti v današnjih zahodnih kapitalističnih družbah. To so pokazala tudi podobna zborovanja v tujini. Po eni strani imamo danes prvič v zgodovini opraviti z družbami, ki so znanstveno vodene, po drugi pa kapital poskuša znanost marginalizirati in podfinancirati. Kolikor se le da. Dejstvo, da je današnji zahodni kapitalizem družba, ki je znanstveno vodena, izvira iz menedžerske revolucije, ki je uvedla ločitev funkcije lastnine in funkcije upravljanja. Prej je bil kapitalist tudi upravljavec podjetja in ga je upravljal laično. Po menedžerski revoluciji pa s podjetji upravljajo poklicni upravljavci, za to šolani. Tako smo dobili znanstveno vodene ekonomije – in s tem znanstveno vodene zahodne kapitalistične družbe. To pomeni, da je znanost prvič v zgodovini postala ključni dejavnik produkcije in vodenja družbe. Znanje in izobrazba v Sloveniji sta eno od petih področij, v katere bi morala država sistematično vlagati. Samo na petih področjih ima namreč komparativne prednosti za konkuriranje Zahodu Znanost je s tem objektivno pridobila nepredstavljiv pomen tudi obsegu in načinu. Zato je logično, da kapital vlaga v znanost kot ključni dejavnik svojega preživetja. Vendar je imela zgodovina teh vlaganj v zadnjih 50 letih tudi nezaželene stranske učinke. Eden od teh je, da sta količina in dostopnost znanja med prebivalci zahodnih družb dobila razsežnosti, ki prej niso obstajale. Splošno obvezne osnovne šole, dostopne srednje šole in fakultete, vedno več izobražencev z magisteriji in doktorati, postdoktorske specializacije itd. – vse to je naredilo znanje zelo dostopno in s tem za kapital ne samo uporabno, temveč tudi nevarno. Razprostranjenost znanja namreč pomeni tudi izjemno velik in težko obvladljiv potencial kritičnega razmišljanja o obstoječem kapitalističnem ustroju. Pomeni izjemno velik riziko, da bo znanje uporabljeno ne samo za reprodukcijo obstoječega kapitalizma, ampak tudi za njegovo kr
