“Ena temeljih ugotovitev poročila je, da je lani zabeleženih več prijav kot leta 2018, kar govori o tem, da zagovornik pridobiva vlogo v družbi, da se nanj obrne vse več ljudi, in da je diskriminacija pojav, ki nas bo spremljala tudi v bodoče in na katero se bo treba odzivati,” je ob tem ugotavljal Zorčič.

Iz poročila izhaja, da je največ prijav zaradi diskriminacije spola in na področju zaposlovanja. Med pogostimi oblikami diskriminacije pa so prijavitelji navajali tudi domnevno diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin invalidnosti, spolne usmerjenosti, starosti, vere ali prepričanja, kraja bivanja, družbenega položaja, jezika in državljanstva, spolne identitete ter premoženjskega stanja.

Lobnik je ob predaji poročila velik porast v številu primerov v lanskem letu povezal s tem, da je institucija bolj prepoznavna; “ljudje se obračajo na nas, iščejo pomoč, kar potrjuje, da tako institucijo potrebujemo”.

Izpostavil je tudi povečane potrebe po svetovanjih in število prijav od izbruha epidemije novega koronavirusa. “Ukvarjali smo se tudi s specifičnimi primeri, povezanimi s tem obdobjem, in izzivi, ki jih prinaša. Tudi za naprej delo poteka v vseh smereh, kjer diskriminacija nastaja,” je dejal.

Lobnik je vesel, “da se institucija zagovornika načela enakosti razvija, da smo v Sloveniji dosegli evropsko primerljivo sistemsko raven varstva pred diskriminacijo in da lahko tudi v prihodnosti pričakujemo, da bomo kot družba premagovali izzive, s katerimi se soočajo manjšine in ranljive skupine”.

Zorčič je ob tem tudi spomnil na nalogo politike, da prispeva k večji strpnosti v družbi oziroma da “namesto da bi širili nestprnost, bomo morali širiti strpnost”.