“Dejstvo je, da smo bili v pripravo sprememb zakonodaje, ki ureja področje napotenih delavcev, vpeti in smo jih tudi podprli, ko smo o njih razpravljali na Ekonomsko-socialnem svetu. Žal pa se je zgodilo, da besedilo, ki je pred nami, ne odraža tega dialoga in skupnih spoznanj,” je na današnji novinarski konferenci izpostavil prvi mož zveze sindikatov.
Vsebina predloga se po njegovih besedah bistveno razlikuje od tistega, ki ga je obravnaval svet. Kot je dodal Semolič, so v ZSSS na to področje izjemno občutljivi, saj pogosto prihaja do zlorab. “Naš cilj je zagotovo vzpostaviti zakonodajo, ki bo krepila pravno varnost napotenih delavcev. To ni enostavna naloga, saj je delodajalcev, ki zlorabljajo zakonodajo, vse več,” je poudaril.
Podobno je dejal tudi strokovni sodelavec ZSSS Marko Tanasić in pojasnil, da so predlog zakona na ESS podprli, ker se zavedajo, da Slovenija krvavo potrebuje ureditev področja napotenih delavcev zaradi vseh zlorab in nepravilnosti, ki smo jim priča v zadnjih letih.
“Problem je nastal, ko je nastala zadnja različica zakona, iz katere so bile nekatere stvari, o katerih smo se na svetu dogovorili, redefinirane ali umaknjene,” je dodal. Tanasić meni, da je treba vzpostaviti predvsem ustrezen nadzor nad podjetji t.i. poštnimi nabiralniki in tistimi, ki so ustvarjena samo za to, da Slovenijo zlorabijo kot tranzitno državo in delavce skozi Slovenijo napotijo naprej v druge države EU.
“Menimo, da predlog ne zagotavlja ustreznega preverjanja teh podjetij, predvsem zato, ker se na podlagi vključenih meril ne da ugotoviti zadostnega obsega poslovanja podjetja v matični državi. “Absurdno je, da je to umaknjeno za slovenska podjetja, medtem ko so za tuja podjetja določena merila ohranjena,” je bil kritičen.
Goran Lukić iz Svetovalnice za migrante verjame, da je bil namen predlagatelja v času priprave zakonodaje in samega usklajevanja res vzpostavitev nadzora, s katerim bi preprečili mahinacije, ki so se dogajale, “na ciljni črti pa se ne da znebiti občutka, da je prevladalo to, da se mora na kakršenkoli način implementirati evropsko direktivo”.
“Zakon se mora pač sprejeti čim prej, kakršenkoli že je. Mislim, da je predlagatelj zakona zagotovo zašel iz temeljnega namena zato, da se zadovolji implementacijo direktive. To na dolgi rok ni učinkovita pot,” je izpostavil.
“Od predlagateljev zahtevamo in pričakujemo, da se naredi še en krog usklajevanj s socialnimi partnerji in da naredimo tisto, o čemer smo se v bistvu že dogovorili, pa je iz nam neznanih razlogov iz predloga zakona žal izpadlo,” je zaključil Semolič.