“Obstajajo nujna in zelo nujna potovanja, pa tudi takšna, ki jih je možno preložiti,” je Šter položil na srce tistim, ki razmišljajo o potovanju v tujino. V pogovoru za STA je spomnil, da smo se med pandemijo naučili, da je možno marsikateri stik navezati tudi tako, da ne potujemo.
Če se nekdo vseeno odloči za potovanje, Šter svetuje, naj preveri, kakšne razmere so v državi oz. na območju, kamor se odpravlja. Informacije, ki jih imamo zbrane v Sloveniji, so namreč lahko zastarele in pomanjkljive.
Kot primer je izpostavil Grčijo, kamor je bilo do pred nekaj dnevi teoretično možno potovati brez omejitev, ob prihodu na mejo pa je slovenski državljan izvedel, da potrebuje kvalificirano povabilo in negativen test na novi koronavirus.
Šter je opozoril, da se je epidemiološka slika Slovenije v zadnjem času močno poslabšala, zato posamezne države sporočajo, da so njihove meje za slovenske državljane manj prepustne ali pa povsem zaprte. Ciper je na primer v celoti zaprl svoje meje, Nemčija pa je Primorsko in Notranjsko razglasila za območji z velikim tveganjem za okužbo, iz katerih je vstop močno omejen.
“Za takšne spremembe je dobro vedeti, takšne informacije lahko preverimo bodisi pri turistični agenciji, če potujemo na tak način, bodisi pri gostitelju ali hotelu, kjer imamo rezervirano bivanje, sicer pa na spletni strani države, kamor potujemo, ali našega veleposlaništva, če ga imamo tam, oz. na spletni strani zunanjega ministrstva,” je svetoval Šter.
Seznami držav po barvah (zeleni, rumeni, rdeči), ki jih objavlja vlada, so po njegovih besedah v pomoč predvsem tistim, ki potujejo oz. se vračajo v Slovenijo, saj je iz njih razvidno, kako Slovenija obravnava druge države. To pa ne pomeni, da isti pogoji veljajo za potovanje iz Slovenije v določeno državo, je opozoril, saj vsaka država za zdaj še samostojno določa pogoje za vstop.
Na ravni Evropske unije si sicer močno prizadevajo, da bi te “semaforje” poenotili in da bi lahko v realnem času povsod uporabljali isto tabelo o epidemioloških razmerah v posameznih državah. “To bi zelo poenostavilo in olajšalo odločitve o potovanju, zato ker bi veljala samo ena barvna lestvica potovalnih pogojev,” je pojasnil Šter.
Ob tem je omenil še države Zahodnega Balkana, ki so močno povezane s prostorom Evropske unije, vendar niso vključene v ta prizadevanja. Številni ljudje, ki potujejo iz teh držav, namreč vstopajo in prečkajo države EU, in za mnoge je Slovenija prva država na tej poti, “zato je skupno obravnavanje teh držav za nas bistvenega pomena”, je poudaril vodja konzularne službe.
Na vprašanje, kako je možno, da je Hrvaška na rdečem seznamu držav, čeprav ima precej manj primerov okužbe na 100.000 prebivalcev kot Avstrija in Madžarska, ki sta na zelenem, Šter pojasnjuje, da vrednost, ki določa uvrstitev države v posamezne barvne razrede, ni samo matematično število incidence bolezni, ampak tudi pogostost vnosa bolezni iz določene države.
Ocenil je, da se epidemiološke razmere na Hrvaškem razvijajo v pozitivno smer, saj jim je uspelo zamejiti in preprečiti nadaljnje širjenje virusa, tudi Srbija je drastično izboljšala svojo epidemiološko sliko. Vse te spremembe je po njegovih besedah treba upoštevati, saj pogoji prehajanja meja vplivajo na življenja ljudi.
Začenja se študijsko leto in Šter je opozoril, da se študenti – bodisi slovenski na tujih univerzah ali tuji na slovenskih – soočajo s težavo, da jim lahko že odobreno študijsko mesto propade ali pa se ga ukine. K reševanju teh vprašanj je zato treba pristopiti z vsem znanjem in ljudem pomagati, da bodo lahko kljub težavam ohranjali normalne pogoje za življenje. “Vsaj toliko kot bolezen so nam nevarni neznanje in predsodki,” je še poudaril Šter.
