srečanja, zunanji minister Anže Logar, so se strinjali, da se bodo usklajevali redno na 14 dni prek videokonferenc na ravni generalnih direktorjev.

Ministri so po besedah Logarja tudi podprli predlog Evropske komisije o oblikovanju skupnega mehanizma ukrepanja in standardov v primeru naraščanja števila okužb. So pa ob tem poudarili, da “morajo države narediti svoje domače naloge”.

“Želimo, da se oblikuje sistem, ki bo že vnaprej predvidljiv, tako da ne bo treba sprejemati ukrepov, ki so najbolj boleči za ljudi na obeh straneh meje,” je dejal slovenski zunanji minister.

“Moramo pokazati, da smo se v preteklih mesecih česa naučili,” pa je poudaril Alexander Schallenberg, zunanji minister Avstrije, ki ima kar osem sosednjih držav.

“Pred našimi vladami je velika naloga, da tiste primere, ki so najbolj nevarni za širjenje, karseda omejijo,” je dejal slovenski zunanji minister. Niso pa za ponovno zapiranje vseh meja, je pojasnil.

Schallenberg je izpostavil, da imajo države v srednji Evropi skupni cilj, da ne pridejo v situacijo, kakršni smo bili priča marca in aprila. Tedaj so bile meje po Evropi večinoma zaprte.

Avstrijski zunanji minister je še ocenil, da je sodelovanje držav v srednji Evropi zelo pomembno, saj smo na začetku drugega vala pandemije covida-19. “Smo tudi tesno povezan gospodarski prostor,” je poudaril in dodal, da morajo zagotoviti delovanje gospodarstva.

Češki zunanji minister Tomaš Petriček pa je izpostavil pomen vnaprejšnjega obveščanja o ukrepih za omejitev covida-19, tudi zaradi delovnih migrantov in nemotenega delovanja podjetij ter gospodarstva.

Med temami, ki so aktualne v EU, je tudi vprašanje migracij, še posebej po požaru, ki je uničil migrantski center v Morii na Lezbosu, ki je bil največji v Evropi. Schallenberg in Petriček sta se v odgovoru na novinarsko vprašanje strinjala, da razprava o migracijah ne razdvaja srednjeevropskih držav. “Vsi tukaj se strinjamo, da Grčije ne bomo pustili na cedilu, pomagali ji bomo,” je poudaril avstrijski zunanji minister. “Našli bomo kompromis,” pa je zatrdil njegov češki kolega.

Schallenberg je še poudaril, da bo Dunaj Atenam namenil tudi finančno pomoč ter spomnil, da je Avstrija v okviru migracijske politike EU že sprejela velik delež beguncev.

Ministri so danes govorili tudi o razmerah v Belorusiji, pogovore o tem bodo po besedah Logarja nadaljevali ob kosilu.

Petriček je dejal, da so podprli enoten odziv EU glede Belorusije. Slovaški minister za zunanje zadeve Ivan Korčok pa je ocenil, da bodo morali zunanji ministri držav članic EU v ponedeljek na srečanju v Bruslju dati jasen signal beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, naj preneha z nasiljem in začne dialog z opozicijo.

“Vznemirjeni smo in šokirani nad dogajanjem v Belorusiji,” je dejal vodja slovaške diplomacije. Kot nesprejemljivo je med drugim označil, da ljudi tepejo in da je vsak z drugačnim stališčem kaznovan. Pričakuje, da bo EU v ponedeljek dala odločen signal in uvedla sankcije proti beloruskemu režimu.

Ministri so, kot so sporočili z zunanjega ministrstva, del pogovorov posvetili tudi gospodarskim temam. Osredotočili so se na možnosti regionalnega infrastrukturnega povezovanja in povezljivosti.

Pogovarjali so se tudi o sodelovanju v različnih regionalnih forumih. Ministri pobude C5 med drugim sodelujejo tudi v pobudi Tri morja za tesnejše sodelovanje v širši regiji srednje in vzhodne Evrope.

Kar zadeva evropske teme, so ministri po navedbah MZZ izrazili zadovoljstvo nad doseženim soglasjem glede večletnega finančnega okvirja in svežnja za okrevanje, ki bo gospodarstvom držav članic omogočil učinkovito soočanje s posledicami pandemije in drugimi izzivi, kot so digitalizacija in klimatske spremembe. Beseda je tekla tudi o načrtih za gospodarske projekte znotraj sklada za okrevanje, del razprave pa so posvetili tudi ključnim izzivom in razmeram v EU.

Na srečanju, tretjem v okviru pobude C5, sicer ni vodje madžarske diplomacije Petra Szijjarta, ki je na obisku v ZDA, kjer sodeluje pri podpisu sporazuma med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati.

Ministri so se v okviru pobude, ki združuje države s podobnimi pogledi na nekatera vprašanja, junija sešli na Dunaju, julija pa v Budimpešti.