Potem ko je vrh unije v petek na Malti sprejel načrt za zajezitev nezakonitih migracij iz Libije v Evropo, bodo o Libiji prvič po lanskem aprilu danes v Bruslju celovito razpravljali še zunanji ministri. Zlasti bodo govorili o stabilizaciji države.
“Govorili bomo o potrebi po poenotenju vzhoda in zahoda države na podlagi libijskega političnega dogovora. Pogledali bomo, kako smo lahko pri tem bolj ustvarjalni,” je povedal Johnson.
Le politično stabilna Libija je namreč lahko učinkovita partnerica v boju proti nezakonitim migracijam. Slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak celo meni, da unija v tem trenutku sploh nima partnerja v Libiji.
Zaradi kaotičnih političnih razmer v državi po padcu Moamerja Gadafija leta 2011 unija z Libijo ne more skleniti migracijskega dogovora, kakršnega je sklenila s Turčijo v prizadevanjih za zaprtje zahodnobalkanske migracijske poti.
Ključne prednostne naloge v skladu z migracijskim načrtom so tako pomagati libijski obalni straži pri preprečevanju migracijskega toka v Evropo, nadaljevati prizadevanja za razbitje mreže tihotapcev s prebežniki in izboljšati sprejemne zmogljivosti v Libiji.
EU poskuša okrepiti zmogljivosti Libije za izboljšanje položaja migrantov, da se ti ne bi odpravljali na pot, na kateri je lani izgubilo življenje 4500 ljudi, je izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.
Na dnevnem redu je tudi Ukrajina. Novi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je ob prihodu izrazil zaskrbljenost zaradi novih izbruhov nasilja na vzhodu države in poudaril, da bo Ukrajina danes pomembna tema.
Vodja britanske diplomacije Johnson je izpostavil nejasnost glede ozadja novih izbruhov nasilja v Doneškem bazenu in vztrajanje Velike Britanije, da kakršno koli rahljanje sankcij proti Rusiji ne pride v poštev.
Da mora unija najmanj ohraniti sankcije proti Rusiji, je poudaril tudi litovski zunanji minister Linas Linkevičius. “Začetek tega leta bo stresni test za enotnost EU in za čezatlantsko enotnost,” je opozoril.
EU bo po besedah Mogherinijeve vztrajala, da morajo vse vpletene strani spoštovati mirovne dogovore iz Minska. Prav tako bo vztrajala pri politiki nepriznavanja nezakonite priključitve Krima Rusiji, ki se je zgodila marca 2014.
Takšen je odziv evropske strani na izjave novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki nakazuje rahljanje ameriških stališč do Rusije. “Ne morem govoriti o stališčih ameriške administracije. Govorim lahko le o stališčih EU,” je o tem dejala Mogherinijeva.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije je ob prihodu še izpostavila, da bo ministrom danes poročala o spodbudnem razvoju dogodkov v dialogu Srbije in Kosova pod okriljem EU. Odnosi med stranema, ki so se sredi januarja izjemno zaostrili, se umirjajo.
Poleg tega bodo zunanji ministri danes razpravljali še o odnosih z Egiptom, zlasti o socialno-gospodarskem razvoju države, migracijah in boju proti terorizmu, ter znova tudi o zastalem bližnjevzhodnem mirovnem procesu.
Čeprav te teme ni izrecno na dnevnem redu, je pričakovati tudi pogovore o novi ameriški administraciji. Vrh unije je minuli konec tedna poudaril, da kljub skrbem zaradi Trumpa zaščita odnosov z ZDA ostaja največja politična prioriteta.
