Področje transparentnosti, integritete in odgovornosti je na lokalni ravni precejšen izziv, ki se ga bodo morali odgovorni v občinah prej ko slej lotiti, na podlagi analize v Mestni občini Velenje in Občini Dornava ugotavlja generalni sekretar Transparency International (TI) Slovenia Vid Doria. TI Slovenia je namreč danes predstavil poročilo o oceni integritete lokalne samouprave v omenjenih dveh občinah. Čeprav so poudarili, da ne gre za reprezentativen vzorec, pa menijo, da ugotovitve veljajo tudi za marsikatero drugo občino in bodo priporočila, ki so jih oblikovali, koristna tudi zanje. Po besedah Dorie opažajo vzorec, da je lokalna oblast glasna le, ko jim država zmanjša sredstva, ne naredi pa nič, da bi se sredstva, ki jih dobijo, porabila bolj smotrno, transparentno in odgovorno. Ena od njihovih ugotovitev je namreč, da sta tako župan kot občinska uprava izpostavljena velikemu korupcijskemu tveganju predvsem na področju javnih naročil in zaposlovanja lokalnih javnih uslužbencev, zadostni ukrepi za zmanjšanje teh tveganj pa niso vzpostavljeni. Kot so ugotovili, imajo župani dostikrat (pre)veliko moč pri razporejanju sredstev, sploh takšnih, ki so pod pragom obveznih določb o javnih naročilih. Občinski svetniki pa navadno le potrjujejo temeljne dokumente, povezane s porabo javnega denarja. Ob tem je premalo tudi nadzora, tako uradnega, kot s strani civilne družbe, medijev, nevladnih organizacij. Pri notranjem nadzoru na primer ugotavljajo, da pogosto ni dovolj strokovnih članov, prav tako je vprašljiva njega neodvisnost. Pri Velenju, ki za pregled poslovanja najame zunanjega revizorja, pa jih je zmotilo, da poročilo o reviziji ni javno. V TI Slovenia opozarjajo, da so občine pri preprečevanju korupcije usmerjene predvsem v formalne ukrepe, kot so sprejemanja pravilnikov, načrtov integritete, ipd., ki pa se v praksi ne izvajajo. Po besedah Dorie marsikaj, kar je na državni ravni že praksa, na lokalni sploh še ni stopilo v veljavo. Kot enega od primerov je izposta