Županov nezadovoljni volivci med mandatom ne bodo mogli odpoklicati. Skupini poslancev s prvopodpisani Janijem Möderndorferjem (SMC) po vetu državnega sveta ni uspelo dobiti potrebne podpore 46 poslancev za vnovično potrditev zakona. Celo več. V zadnjem trenutku so podporo zakonu povsem odrekli v Desus, prav tako pa so se ob glasovanju vzdržali nekateri poslanci iz vrst SMC in tako je odpoklic dobil le 37 glasov podpore. 38 glasov proti odpoklicu so prispevali v SD, nekateri poslanci Desus, SDS, NSi in Nepovezani poslanci. Nasprotniki uzakonitve odpoklica so si bili enotni, da bi bilo najprej dobro pomesti pred svojim pragom in šele potem urediti odpoklic župana. Strinjali pa so se tudi, da zaradi nekaj županov, ki ne delajo dobro in celo krnijo ugled te funkcije, ni smiselno spreminjati zakonodajo. Najbrž pa je nekaj vpliva na odločitev poslancev imel tudi tihi protest županov, ki se ga je s spremljanjem dopodanske predstavitve stališč na parlamentarnem balkonu udeležila peščica županov; med njimi županje in župani občin Maribor, Kidričevo, Podčetrtek, Šentjur, Kozje, Dravograd, Cerknica, Litija, Luče, Bled in Pivka. Županja Dravograda Marjana Cigala je po slišanem izrazila razočaranje nad obravnavo “takšnih enostranskih zakonov. Župani nismo tipični politiki, temveč smo izvrševalci, od nas občani pričakujejo rezultate in ne lapanja. Z uvedbo instituta odpoklica pa bi bilo naše delo ovirano.” Mariborski župan Andrej Fištravec pa je tako kot večina zbranih županov menila, da ne bi imeli nič proti uvedbi odpoklica županov če bi to veljalo tudi za vse druge funkcionarje.” Da z nasprotovanjem odpoklicu nikakor ne gre za branjenje županskega lobija, temveč želijo opozoriti, da bo možnost odpoklica povzročila “resno motnjo”, ki bo ogrozila stabilnost sistema lokalne samouprave in maksimizirala možnost zlorab tega instituta, je uvodoma poslancem pojasnjeval državni svetnik Milan Ozimič. “Uvedba postopka bo za tisti čas občino spravila v mrtvi tek, saj se bo župan moral br
