Goran Lukić iz omenjene svetovalnice je namreč na današnji novinarski konferenci opozoril, da je ZZZS več kot dve leti (do septembra 2015) napačno odmerjal osnovo za izplačila nadomestil za bolniško odsotnost. ZZZS je namreč v primerih, ko niso bili znani podatki o delavčevi plači, kot osnovo za izplačilo vzel zajamčeno plačo (237,73 evra) in ne minimalne (790,73 evra), kar pa po njegovem ne bi smel več početi že od leta 2013.

Z napačnim obračunavanjem je ZZZS po besedah Lukića končal potem, ko ga je na to aprila 2015 opozorilo ministrstvo za zdravje, ki je menilo, da nadomestilo ne more biti nižje od minimalne plače. Slednje je po navedbah Lukića nedavno določilo tudi višje delovno in socialno sodišče, ki je odločilo, da minimalno nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe ne sme biti manjše od minimalne plače.

Na ZZZS na očitke odgovarjajo, da so o navedeni tematiki v preteklem tednu pridobili mnenje ministrstva za zdravje, “ki v celoti pritrjuje dozdajšnjemu poslovanju ZZZS pri izplačilih nadomestil plače”. V njem je po navedbah ZZZS tudi “jasno zapisano, da ZZZS nima pravne podlage, da bi v primerih, ko razpolaga s podatki o plači in je ta nižja od minimalne plače, izplačal nadomestilo v višini minimalne plače”. ZZZS namreč tudi v teh primerih izplača nadomestilo, manjše od minimalne plače.

Navajajo še, da se je s problematiko v torek seznanil upravni odbor zavoda in sklenil ministrstvo pozvati, da v okviru nove zakonodaje čim prej uredi vprašanje minimalnega izplačila nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe na primerni ravni.

Glede omenjene sodbe višjega delovnega sodišča pa navajajo, da je ta pravnomočna, zato jo bodo “v konkretnem primeru” spoštovali. “Ker pa je sodba po mnenju ZZZS pomanjkljiva, bo ZZZS vložil zahtevo za revizijo na vrhovno sodišče,” so zapisali v odzivu za STA.