S težavami so pretekli teden seznanili ministrstvo za zdravje, od katerega pričakujejo, da bo država ob sprejemanju rebalansa proračuna tudi za področje zdravstva zagotovila dodaten denar.

Kot so danes sporočili, bodo na podlagi polletnih rezultatov prihodnji mesec pripravili dopolnjeno oceno realizacije finančnega načrta do konca leta 2020 in jo na avgustovski seji v sklopu obravnave polletnega poročila predstavili upravnemu odboru zavarovalnice, o tem pa seznanili tudi ministrstvi za zdravje in za finance.

V zvezi s poslovanjem v prvih šestih mesecih so v ZZZS med drugim pojasnili, da so bili zaradi nižje rasti mase plač in zmanjšanja števila zaposlenih vplačani prispevki v javno zdravstveno blagajno za 50 milijonov evrov nižji od načrtovanih s finančnim načrtom, državni zakladnici pa so bili konec junija dolžni 45 milijonov evrov.

Celotni prihodki ZZZS so v prvem polletju znašali slabih 1,595 milijarde evrov in so za 2,3 odstotka oziroma za skoraj 37 milijonov evrov nižji od načrtovanih. Odhodki so na drugi strani znašali dobre 1,702 milijarde evrov, kar je 36,5 milijona evrov oziroma 2,2 odstotka več od načrtov. Primanjkljaj v tem času tako znaša dobrih 73 milijonov evrov več od načrtovanega s finančnim načrtom.

Kot so še sporočili iz ZZZS, so prihodki od prispevkov v prvih šestih mesecih znašali skoraj 1,5 milijarde evrov, kar predstavlja 94 odstotkov vseh prihodkov, in so za slabih 50 milijonov evrov nižji od načrtovanih.

Zavarovalnica je ob tem ustvarila dobrih 95 milijonov evrov drugih prihodkov, kar je 13 milijonov evrov več od načrtovane vrednosti. Največji delež med temi predstavlja 40 milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna, ki so namenjeni za povračilo že izplačanih sredstev za plače in nadomestila plače pripravnikov in specializacije zdravnikov ter za interventne ukrepe za zajezitev epidemije.

Med odhodki skoraj 70 odstotkov oziroma 1,19 milijarde evrov predstavljajo zdravstvene storitve, kar je skoraj poldrugi odstotek več od načrtov, največje preseganje načrta pa so povzročila nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela ter odhodki za specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje. Za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva so v prvem polletju odšteli 237 milijonov evrov in s tem načrte presegli za dober odstotek.

Za zdravljenje v tujini in iz naslova mednarodnih sporazumov je ZZZS v tem času odštel nekaj več kot 27 milijonov evrov, pol milijona več kot je bilo načrtovano, za dobrih deset odstotkov višji od načrtovanih pa so bili tudi stroški nadomestil plač zaradi začasne zadržanosti od dela, ki so skupaj z manjšim deležem potnih stroškov in ostalih povračil znašali dobrih 225 milijonov evrov.