Na tržnici se bodo predstavila podjetja z vegansko ponudbo, restavracije, ki bodo obiskovalce razvajale z veganskimi okusi, predstavila pa se bodo tudi različna društva za pomoč živalim in lokalne ekološke kmetije, so zapisali pri Slovenskem veganskem društvu, ki bdi nad Vegafestom.
“Vsa ponudba bo veganska, torej takšna, ki ne vsebuje sestavin živalskega izvora in ni testirana na živalih,” je za STA pojasnil Miha Kölner iz društva. V ponudbi bodo po njegovih pojasnilih veganski burgerji, bureki, falafli, indijske jedi, veganski kebab, veganski golaž, veganski siri, mleko, jogurti in skute, veganski namazi, veganske sladice, kozmetika, veganski kapučino, reciklirani izdelki za dom ter različni drugi izdelki.
Posebna stojnica bo letos namenjena rastlinskemu mleku. Po besedah predsednice društva Maje Hrovat veganska tržnica sovpada s svetovnim dnevom rastlinskega mleka, zato bodo na posebni stojnici na pokušino na voljo različne vrste rastlinskega mleka.
Čeprav se po Kölnerjevih pojasnilih povpraševanje ponudnikov na festivalu vsako leto veča, pa bo letos festival zaradi covida-19 in ukrepov za njegovo zajezitev potekal v obliki tržnice, zato je tudi ponudnikov manj. Število stojnic se je tako v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšalo za 20 odstotkov.
Letos zaradi covida-19 tudi ne bo spremljevalnega programa, zato pričakujejo manj obiskovalcev kot v preteklih letih, ko je na festival prišlo okoli 10.000 ljudi. “Takšnega števila obiskovalcev letos ne pričakujemo, vsekakor pa upamo, da bo obiskovalcev in naključnih mimoidočih čim več,” je še dejal Kölner.
Koliko ljudi se pri nas prehranjuje na veganski način, ni znano, saj v Sloveniji ni tovrstne statistike, je pa po oceni Hrovatove veganstvo v porastu. To kaže tudi vedno večje zanimanje za sodelovanje v brezplačnem 30-dnevnem mentorskem veganskem izzivu, ki ga imajo v društvu. Doslej je v izzivu po njenih pojasnilih sodelovalo med 12.000 in 14.000 ljudi.
V evropskih državah se po navedbah Hrovatove delež ljudi, ki se prehranjuje na veganskih način, giblje med tri do osem odstotkov, po ocenah naj bi se v Evropi na ta način v povprečju prehranjevalo pet odstotkov prebivalstva.
