Kljub temu, da Svetovna zdravstvena organizacija že leta priporoča uživanje najmanj petih enot sadja in zelenjave dnevno, se njihovega nasveta drži le eden od sedmih državljanov EU, starih 15 let ali več. Eden od treh sploh ne uživa sadja ali zelenjave vsakodnevno, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat za leto 2014.

Poraba sadja in zelenjave se po posameznih državah precej razlikuje. Tako leta 2014 skoraj dve tretjini Romunov, starih 15 let ali več, ni vsakodnevno uživalo sadja in zelenjave, medtem ko je bilo v Belgiji takšnih le 16,5 odstotka.

Delež oseb, ki pojedo najmanj pet enot sadja in zelenjave dnevno, je v Veliki Britaniji znašal 33,1 odstotka, v Romuniji pa le 3,5 odstotka, kaže poročilo Eurostata, objavljeno pred svetovnim dnevom hrane 16. oktobra.

Med najbolj pogostimi jedci sadja in zelenjave najmanj enkrat dnevno so bili leta 2014 poleg Belgijcev še Portugalci, Britanci, Italijani, Španci in Slovenci. V Sloveniji je delež oseb, ki sadja in zelenjave niso zaužile najmanj enkrat dnevno, znašal 27 odstotkov. To je za polovico odstotne točke boljši rezultat od naših južnih sosedov.

Sadje in zelenjava sta poleg Romunije očitno manj priljubljena tudi v Bolgariji, Latviji, na Slovaškem, Češkem in na Nizozemskem.

65,5 odstotka Slovencev je leta 2014 zaužilo eno do štiri enote sadja in zelenjave dnevno, takšnih, ki so zaužili pet enot ali več, pa je bilo 7,5 odstotka.

Po ugotovitvah Eurostata poraba sadja in zelenjave narašča premo sorazmerno s stopnjo izobrazbe. Med Slovenci z nižjo stopnjo izobrazbe je najmanj pet enot dnevno zaužilo 6,8 odstotka oseb, med srednje izobraženimi 7,8 odstotka, med visoko izobraženimi pa 8,7 odstotka.

Ena večjih razlik glede na izobrazbo se kaže v Veliki Britaniji, kjer je najmanj pet enot dnevno zaužilo 24,9 odstotka nižje izobraženih in 40,5 odstotka visoko izobraženih oseb.

Eurostat je ugotovil tudi, da napotke za zdravo življenje očitno bolj upoštevajo pripadnice nežnejšega spola. Najmanj pet enot sadja in zelenjave je leta 2014 namreč dnevno zaužilo 23,3 odstotka visoko izobraženih žensk, medtem ko je ta delež pri visoko izobraženih moških znašal 13,9 odstotka.