Na eni izmed osnovnih šol z okrog 400 učenci na letni ravni zavržejo devet ton hrane, na drugi šoli z okrog 600 učenci pa 8,5 tone, sta pojasnili vodja prehrane in ravnateljica. Koliko dejansko nastane zavržene hrane v šolah in vrtcih, ni znano, saj šole o teh odpadkih poročajo Agenciji za okolje, kamor tovrstne podatke pošlje 35.000 zavezancev.
Vodje prehrane izpostavljajo, da je odpadkov bistveno več, če kuhajo hrano, ki ustreza bolj zdravim smernicam. Trudijo se naročati čim več lokalno pridelane hrane, a se obenem soočajo z nezanesljivostjo nekaterih ponudnikov.
“Jabolko iz bližine bi moralo biti cenejše. Kmetje niso zanesljiv partner, tudi če se povezujejo, ne, zato povečini naročamo od veletrgovcev. Večkrat se je že zgodilo, da so kmetje poklicali zjutraj, da žal ne morejo zagotoviti naročila. Tega si pri pripravi hrane za več sto otrok kuhinja ne more privoščiti,” je za STA pojasnila vodja hrane na eni izmed večjih osnovnih šol.
Med učenci ostaja najmanj zaželena hrana zelenjava, od katere na krožnikih pustijo največ solate. Vodje prehrane opozarjajo, da je pri bolj zdravi hrani treba vztrajati. Na nekaterih šolah opažajo, da je nekoliko manj odpadne zelenjave v nižjih razredih, medtem ko se učenci višjih razredov že bolj poslužujejo tudi nakupov prigrizkov v bližini šol.
S strani vodji prehrane, ki so želele ostati anonimne, je vse več opozoril, da otroci v šoli ne bodo samoiniciativno z veseljem jedli bolj zdrave hrane, če je ta redko na domačem krožniku oz. če se taka hrana doma niti ne pripravlja. “Premalo je zdrava hrana samo v šoli, če te otroci niso navajeni doma. Če otrokom hrana na jedilniku ne ustreza, si, sploh tisti iz višjih razredov, kupujejo rogljičke in drugo hrano, predvsem pekarske izdelke, ki so na voljo v bližini šol,” je pojasnila ena od sogovornic.
Vsak delovni dan vrtci in osnovne šole nahranijo skoraj četrt milijona otrok. Samo za odvoz odpadne in zavržene hrane vrtci in šole porabijo med tri in štiri milijone evrov, kažejo podatki Ekologov brez meja. Slednji so leta 2014 izvedli pilotne preglede v 30 šolah, vrtcih in centru obšolskih dejavnosti. Pregled je pokazal, da največ zavržene hrane nastaja pri obrokih, ki vsebujejo zelenjavo, kislo repo in zelje ter polnozrnati kruh in ribe.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so poudarili, da so slabe prehranjevalne navade še posebej izražene med mladostniki, ki prihajajo iz družin z nižjim socio-ekonomskim položajem. Že med predšolskimi otroci opažajo nezadostno uživanje zelenjave ter pretirano uživanje soli.
“Posledično s slabšimi prehranjevalnimi navadami in neuravnoteženo prehrano že v zgodnjem starostnem obdobju ugotavljamo, da otroci pogosteje obolevajo zaradi specifičnih prehranskih primanjkljajev – anemije zaradi pomanjkanja železa, vitaminov skupine B, vitamina D in drugo. Neustrezno prehranjevanje v času intenzivne rasti in razvoja posameznika predstavlja tudi pomembno tveganje za nastanek različnih kroničnih nenalezljivih bolezni (debelost, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen idr.) v kasnejših življenjskih obdobjih,” so za STA še zapisali na inštitutu.
Evropska raziskava kaže, da manj kot petina slovenskih otrok in mladostnikov redno (vsaj enkrat na dan) uživa sadje zelenjavo, nasprotno pa je Slovenija po uživanju sladkih pijač med otroci in mladostniki v samem evropskem vrhu.
Na svetovni dan hrane se v šolah že drugo leto začenja mednarodni projekt Odgovorno s hrano. Namen projekta je povečati ozaveščenost otrok, učencev, dijakov, učiteljev in širše skupnosti o porabi hrane, njenem vplivu na okolje in življenje ljudi po svetu.
Prejšnje šolsko leto je projekt uspešno izvedlo 13 slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Letos pa sodeluje 45 slovenskih izobraževalnih ustanov ter skoraj 400 vrtcev in šol iz še osmih drugih evropskih držav – Bolgarije, Hrvaške, Latvije, Malte, Poljske, Romunije, Slovaške in Češke. Ob začetku drugega projektnega leta je začela delovati tudi spletna stran projekta www.eatresponsibly.eu.
Otroci, učenci in dijaki iz sodelujočih ustanov skušajo spremeniti svoje prehranjevalne navade v vrtcu, šoli in doma, analizirajo porabo hrane v šolskih in domačih kuhinjah in jedilnicah, raziskujejo najljubše prigrizke, iščejo slabosti in prednosti svojega načina prehranjevanja ter predlagajo rešitve, ki jih želijo izvesti v okviru projekta. S svojimi cilji, dejavnostmi in ugotovitvami nato seznanijo šolo in prek lokalnih medijev ali javnih dogodkov tudi lokalno skupnost, so sporočili iz programa Ekošola.
