Vlogo za zaščito štajerskega hmelja z zaščiteno geografsko označbo je vložilo Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Zemljepisno območje, na katerem pridelujejo štajerski hmelj, določajo meje štajerske pokrajine na zahodu, na jugozahodu in jugu se meja nadaljuje po reki Savi, na jugovzhodu je meja državna meja s Hrvaško, na vzhodu reka Mura ter na severu državna meja z Avstrijo, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Štajerski hmelj predstavljajo slovenske sorte hmelja, ki so vpisane v slovensko sortno listo. To so predvsem: savinjski golding, aurora, atlas, ahil, apolon, bobek, buket, blisk, celeia, cekin, cicero, cerera, dana, styrian gold, styrian eureka in styrian eagle. V največjem obsegu pridelujejo sorte hmelja aurora, bobek, celeia in savinjski golding, nekaj odstotkov pridelave pa zavzemata novejši sorti dana in styrian gold.

V postopku registracije štajerskega hmelja pri Evropski komisiji je na slovensko vlogo ugovarjala Avstrija, saj se tudi na območju avstrijske Štajerske prideluje štajerski hmelj pod imenom hmelj s Štajerske (Hopfen aus der Steiermark) in hmelj z Južne Štajerske (Hopfen aus der Südsteiermark).

Slovenija in Avstrija sta v času pogajanj dosegli dogovor, da lahko Avstrija za hmelj, proizveden na območju Štajerske v Avstriji, še naprej uporablja imeni Hopfen aus der Steiermark in Hopfen aus der Südsteiermark, vendar mora biti v istem vidnem polju, kot ti imeni, vedno naveden še dodaten sklic na avstrijsko poreklo (npr. Hopfen aus der Steiermark Österreich).

Avstrijski proizvajalci na embalaži ne smejo uporabljati elementov, ki kakorkoli asociirajo na Slovenijo. Avstrija pri izvozu proizvodov, ki uporabljajo omenjeni avstrijski imeni, teh ne sme uporabljati, uporabi lahko le izraz avstrijski hmelj. Slovenski pridelovalci lahko ime štajerski hmelj prevajajo v druge jezike. Pri prevodu v nemški jezik se izraz štajerski ne prevaja.

Vsebino dogovora med Slovenijo in Avstrijo je pri registraciji štajerskega hmelja v celoti upoštevala tudi komisija.