“Pripravljeni smo na vzlet,” te dni zagotavlja vodstvo novega letališča Berlin Brandenburg Airport (BER), ki bo tretje največje v Nemčiji, po frankfurtskem in münchenskem. A je prej kot slavje moč občutiti olajšanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Projekta se je od samega začetka držala smola

Gradnja letališča Berlin Brandenburg, ki v daljši različici nosi tudi ime Willy Brandt, se je začela leta 2006, projekt pa se je od takrat soočil z vrsto neuspehov. Postal je finančna črna luknja in tarča državnega posmeha – daleč od pregovorne nemške učinkovitosti. Prve ocene so vrednost projekta ocenjevale na 1,7 milijarde evrov, do sedaj pa je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa pogoltnil šest milijard evrov.

Letališče, ki se nahaja na jugovzhodnem obrobju mesta, bi morali po prvi časovnici odpreti leta 2011. Mnoge zamude pa so povzročile, da do odprtja dejansko prihaja sredi največje krize letalske industrije v njeni zgodovini, saj covid-19 z mnogimi omejevalnimi ukrepi duši letalski promet.

Tu pa je še ena kriza, in sicer podnebna. Aktivisti skupine Extinction Rebellion tako na dan odprtja letališča napovedujejo protestne akcije, s katerimi želijo opozoriti na vpliv letenja na podnebje.

V teh okoliščinah “bomo letališče zgolj odprli brez posebnega slavja”, je dejal predsednik družbe, ki upravlja z letališčem, Engelbert Lütke Daldrup. Čast prvih letov bo sicer pripadla Lufthansi in Easyjetu.

Letališče Schönefeld začasno postalo del novega letališča

Majhen korak k odprtju se je že zgodil v nedeljo, ko se je bližnje letališče Schönefeld uradno preimenovalo v peti terminal novega letališča Berlin Brandenburg. Omenjeni letališči sta med seboj povezani z železnico. Letališče Tegel na severozahodu mesta pa naj bi se dokončno zaprlo 8. novembra, ko bosta preostali lokaciji prevzeli ves njegov promet.

Dosedanja letališka infrastruktura v Berlinu je sicer nujno potrebovala posodobitev. Pred nastopom covida-19 sta letališči v nemški prestolnici namreč pokali po šivih. Lani je prek Tegla in Schönefelda letelo rekordnih 36 milijonov potnikov.

Sedaj lahko vsi trije terminali letališča Berlin Brandenburg letno sprejmejo več kot 40 milijonov potnikov, pri čemer pa novembra vodstvo pričakuje le 20 odstotkov običajnega prometa. Medtem ko prvi terminal vrata odpira v soboto, novega drugega terminala predvidoma ne bodo zagnali do pomladi prihodnje leto.

Od nekaj več kot 100 trgovin in restavracij na novi lokaciji jih bo 15 ostalo zaprtih, preostale pa bodo delovale po omejenem urniku glede na promet na letališču.

Srednjeročno naj bi sicer Schönefeld oz. peti terminal zaprli do konca desetletja, ko naj bi bila dograjena kapaciteta novega letališča. A projekt načrtovanega tretjega terminala je zaenkrat postavljen na led.

Zdravstvena kriza tako tudi vpliva na delovna mesta. Na berlinskih letališčih je doslej od 2100 zaposlenih brez dela ostalo 400 ljudi. Easyjet je podobno napovedal, da bo v Berlinu ukinil 418 delovnih mest, največji evropski letalski prevoznik Lufthansa pa se bo po vsem svetu poslovil od 30.000 sodelavcev. Sindikati se bojijo, da bodo številke v prihodnjih mesecih le še naraščale.

Ob vseh težavah pa gre novemu letališču ena stvar vendarle na roko, in to je njegova prostornost. Skupaj se namreč razteza na 1470 hektarjih, kar je enako površini 2000 nogometnih igrišč. Novi prostori so štirikrat večji kot dosedanji, kar potnikom in osebju olajšuje vzdrževanje potrebne medosebne razdalje.

Na kakovost nove pridobitve stavi tudi berlinski župan Michael Müller. “Ko bodo ljudje izkoristili letališče, njegovo delovanje, bo boleča zgodovina njegove gradnje hitro pozabljena,” je prepričan.