Viktorijanska zapuščina, čas, ki ga je v Evropi določila kraljica Viktorija (od leta 1837 do njene smrti leta 1901), nam je prinesla Darwinovo teorijo evolucije, neprimerljiv napredek znanosti in inženiringa, družbenega razmišljanja in razvoj številnih družbenih ved.

Naključno ali ne, povsem zanesljivo je, da je bil povprečen človek te starosti bolj inteligenten, kot je danes, vsaj tako kaže kontroverzna študija raziskovalnih skupin s Švedske, Belgije, Nizozemske in Irske.

Študija je kontroverzna, ker je navsezadnje težko dobiti naključne vzorce inteligence ljudi iz različnih obdobij, piše Big Think.

Kljub temu raziskovalci trdijo, da metaanaliza preprostih reakcijskih časov, zabeleženih med letoma 1884 in 2004, kaže na pomemben upad splošne inteligence: “1,23 IQ točk na desetletje ali štirinajst IQ točk od viktorijanskih časov.”

“Čeprav nekateri oporekajo temu, je reakcijski čas pravi ukrep za kaj takega, s sorazmerno visoko korelacijo z IQ, zato je to zaskrbljujoča ugotovitev in jo je treba raziskati,” pravi doktor James Thompson, častni višji predavatelj psihologije na UCL-ju.

Udobno življenje nas je naredilo neumne

Te ugotovitve nasprotujejo tako imenovanemu Flynnovemu učinku, ki pravi, da se IQ od druge svetovne vojne vsako desetletje poveča za tri točke. Flynnov učinek je veljal večino 20. stoletja – vsaka generacija je postala bolj inteligentna, vendar je vse več podatkov kazalo na zaskrbljujoč konec tega trenda in preobrat v drugo smer. Zdi se, da je kolektivni količnik inteligence po vsem svetu začel upadati.

Flynnov učinek je zaznamoval rast IQ v naslednjih 60 do 70 letih, toda upad za približno 7 točk na generacijo, ki se je začel leta 1975, je označil konec tega trenda.

Dokazano je, da povprečni količnik inteligence po vsem svetu upada že od 90. let prejšnjega stoletja, vendar biolog Gerald Crabtree iz Stanforda verjame, da človekova “intelektualna kondicija upada že 3000 let in da je relativno enostaven način življenja osvobodil stanje razmišljanja skozi preživetje.”

Tako danes ljudje z vso razpoložljivo higieno, zdravstveno oskrbo, hrano, vodo, šolanjem in vsemi drugimi pogoji postajajo bolj neumni.

Kdo bi preživel?

Znanstveniki menijo, da so rezultati sodobnih raziskav navdušujoči, a tudi skrb vzbujajoči. Eden od možnih razlogov za upad IQ je, da mladi vse pogosteje uporabljajo tehnologijo, namesto da bi brali knjige. To pomeni, da konzumiranje medijskih vsebin dejansko pomeni sprejemanje in učenje neumnih in neuporabnih informacij. Poleg tega manj časa preživimo v resničnem človeškem okolju – naravi in več med štirimi stenami, pred ekrani.

Zato ne preseneča, da bi današnji povprečni otrok veliko težje samostojno preživel nekaj dni v gozdu, kot bi na primer to uspelo otroku iz 70-ih let prejšnjega stoletja.

Poleg tega sta znanstvenika Ole Rogeburg in Bernt Bratsberg izvedla novo študijo, v kateri sta analizirala rezultate več kot 730.000 moških. Če primerjajo rezultate moških in njihovih očetov, ko so bili isto stari, so ugotovili, da imajo moški nižji IQ v primerjavi z njihovimi očeti.

Obstajajo teorije, kako ljudje v povprečju postajajo bolj neumni, ker se tisti z nižjim inteligenčnim količnikom bolj “razmožujejo” ali imajo več otrok, kar posledično vpliva na genetske predispozicije za inteligenco prihodnjih generacij. Mogoče vpliva tudi kakovost zraka, prehrana in drugi okoljski dejavniki, toda dejstva, da je sodobno življenje omogočilo ljudem, da manj razmišljajo, in to zagotovo vpliva na inteligenco, ne moremo prezreti, piše 24.sata.