Najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji
Kot so v Arnesu zapisali v sporočilu za javnost, njihov superračunalnik podpira uporabo za izobraževanje, med raziskovalci pa največ na področjih umetne inteligence in tehnologije znanja, teoretske fizike in fizike delcev, v genomiki, računski kemiji in pri obdelavah velepodatkov. V prenovljeni obliki bo primeren tudi za analizo posnetkov kriomikroskopije in druge intenzivne obdelave podatkov.
Zelo velike naloge in močno paralelni algoritmi, kakršni so običajni v fiziki trdnih snovi ter dinamiki tekočin, so primernejši za sisteme, kakršna sta superračunalnik Univerze v Mariboru HPC Maister in prihajajoči HPC Vega, so še zapisali v Arnesu.
Za raziskovalce je po besedah Arnesa dostop do superračunalnikov pogosto ključnega pomena, saj dobijo rezultate hitreje, preizkusijo lahko več pristopov, predvsem pa lahko obdelajo bistveno več podatkov in se lotijo mnogo zahtevnejših problemov.
Prenovljena Arnesova gruča bo dobila 4256 novih procesorskih jeder, poleg računskih zmogljivosti pa se bodo povečale tudi diskovne, s katerimi bo prenovljeni sistem zagotavljal hiter vzporeden dostop do več kot enega PB uporabnega prostora na trdih diskih in več kot 100 TB prostora na diskih SSD.
Poleg Arnesove gruče v Sloveniji delujejo še drugi superračunalniki. Od leta 2009 so ustanove in uporabniki povezani v konzorcij SLING – Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje, ki ga vodijo na Arnesu.
Doslej je bila najzmogljivejša slovenska gruča prej omenjeni prototipni superračunalnik Maister, ki je nastal v okviru projekta HPC RIVR, ki ga financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, uporabnikom pa s teoretično maksimalno zmogljivostjo 244 teraflopov služi že od novembra 2019.
Prihajajoči sistem Vega, ki ga bodo zagnali marca v prostorih Inštituta informacijskih znanosti IZUM v Mariboru, pa bo še zmogljivejši od Arnesove gruče in sicer za 13-krat, so še zapisali v Arnesu.
