Bioodpadki – mednje so po evropski direktivi uvrščeni biorazgradljiv odpad z vrtov in parkov ter prehranski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, trgovin in živilskoproizvodnih obratov, ne pa ostali biorazgradljivi odpadki, kot so odpadki iz papirja, kartona, lesa ali oblačil iz naravnih vlaken – so eden ključnih delov evropskih usmeritev glede krožnega gospodarstva in ravnanja z odpadki. Poleg izpolnjevanja ciljev glede recikliranja in ponovne uporabe komunalnih odpadkov morajo imeti države članice programe za preprečevanje nastajanja odpadne hrane, s ciljem prepoloviti količino zavržene hrane do leta 2030.

Biološki odpadki predstavljajo 34 odstotkov vseh komunalnih odpadkov v EU, v letu 2017 jih je nastalo 86 milijonov ton oz. 173 kilogramov na prebivalca EU 28. Recikliranje teh odpadkov je tako ključno za doseganje cilja recikliranja 65 odstotkov vseh komunalnih odpadkov do leta 2035, poudarja EEA. Ugotavlja, da je stanje glede ločenega zbiranja bioloških odpadkov po državah članicah zelo različno, veliko jih je še daleč od polnega izkoriščanja potenciala teh odpadkov.

Skoraj dve tretjini, 60 odstotkov, bioodpadkov je odpadne hrane. “Bolj kot pri drugih vrstah odpadkov je preprečevanje zavržene hrane etična dolžnost družbe. Povezana je s porabo gospodarskih virov in posledično obremenjevanjem okolja,” poudarja EEA in dodaja, da je v večini evropskih držav sicer zavržena hrana med prioritetami pri preprečevanju nastajanja odpadkov.

Biodpadke je mogoče med drugim predelati v gnojilo, ki lahko izboljša rodovitnost prsti, ali bioplin, ki je obnovljiv vir energije. Pri tem EEA poudarja nujnost zbiranja čim čistejšega odpada; glavna skrb je vedno večja prisotnost plastike med temi odpadki. Zato je, dodaja, pomembno vzpostaviti sisteme za nadzor kakovosti tovrstnih gnojil in digestata, kar bo povečalo tudi zaupanje v te proizvode.

Delež bioodpadkov, ki se uporabijo za kompostiranje ali za digestat v bioplinarni, je med vsemi komunalnimi odpadki sicer porasel z 11 odstotkov leta 2004 na 17 odstotkov leta 2018, še vedno pa velik del teh odpadkov, tudi v državah z dobrim sistemom ločenega zbiranja odpadkov, konča med mešanimi odpadki, ki gredo na odlagališče ali v sežig, opozarja EEA.

Agencija se zavzema tudi za uvedbo jasnih pravil glede označevanja plastičnih izdelkov, ki jih je mogoče kompostirati ali so biorazgradljivi, saj da sedanja množica oznak potrošnike bega, rezultat pa so višji stroški za pripravo snovi, primernih za kompostiranje.