Današnji predlog je po navedbah komisije ključen za konkurenčnost EU in njeno neodvisnost v podatkovnem gospodarstvu. Trenutno se velike količine podatkov v glavnem obdelujejo zunaj Evrope, na primer v ZDA, kar pomeni tveganja za zasebnost in poslovne skrivnosti.

Superračunalniki so motor, ki poganja digitalno gospodarstvo. Tekma je ostra in EU v njej zaostaja, ni v prvi deseterici, opozarjajo v Bruslju.

To naj bi spremenila nova pravna in finančna struktura na področju visokozmogljivega računalništva, imenovana EuroHPC. Evropskim raziskovalcem in podjetjem naj bi zagotovila superračunalnike, ki bodo konkurenčni v svetovnem merilu za razvoj umetne inteligence ter vsakodnevnih aplikacij v zdravstvu, varnosti in inženirstva.

Superračunalniki neposredno koristijo ljudem, saj omogočajo boljše odzivanje na znanstvene in družbene izzive, na primer pri odkrivanju in zdravljenju bolezni, razvoju novih terapij, prilagojenih posamezniku, ter pri soočanju s hudimi naravnimi nesrečami, kot sta potres in orkan.

S superračunalniki lahko na primer čas proizvodnje avtomobila skrajšamo s 60 na 24 mesecev, pomembni pa so tudi za razvoj šifrirnih tehnologij, torej za nacionalno varnost in obrambo, še ponazarjajo v Bruslju.

Iz sedanjega evropskega proračuna naj bi šlo za pobudo približno 486 milijonov evrov, podobno vsoto pa naj bi prispevale članice in pridružene države.

Za zdaj je izjavo o visokozmogljivih računalnikih podpisalo trinajst držav. Marca lani so jo podpisali Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija, nato pa so se jim pridružile še Belgija, Bolgarija, Švica, Grčija, Hrvaška in tudi Slovenija.

S to izjavo, ki ostaja odprta za druge države, se podpisnice zavezujejo k sodelovanju pri razvoju infrastrukture visokozmogljivih računalnikov. Eden od ciljev je, da je v letih 2022-2023 evropski superračunalnik med prvimi tremi na svetu.