Vsako leto med 14. julijem in 24. avgustom Zemlja preseka pot kometu Swift-Tuttle, ki na približno 130 let napravi krog okoli Sonca.

Jedro tega kometa je veliko 26 kilometrov (nazadnje je šel komet mimo Zemlje leta 1992, naslednjič pa bo viden leta 2126) in drobni delčki, veliki kot zrnce peska, zaradi vpliva Sonca ostanejo za kometom. Ko se začne Zemlja temu roju približevati, ti delčki vstopijo v našo atmosfero s hitrostjo 59 km/s in zgorijo.

Razlika med meteorji in meteoriti

Meteorji so svetle črte na obzorju, ki nastanejo zaradi vstopa majhnega meteoroida (tj. delčki prahu ali peska, ki so po navadi ostanki kometov) v Zemljino atmosfero in v atmosferi zgorijo. Meteoriti pa so ostanki asteroida, ki so preživeli pot proti Zemlji, ko so zašli v njeno atmosfero in tako padejo na njeno površje. To so lahko majhni kamenčki, lahko pa so tudi večje skale. Včasih večji meteorit tudi razpade in dobimo meteoritski roj. V takšnem primeru na Zemljino površino pade večje število manjših meteoritov. V primeru Perzeidnega roja bodo to samo meteorji, ne pa meteoriti.

Od kod ime?

Ti meteorji se imenujejo Perzeidi, ker ležijo v ozvezdju Perzeja. Ta meteorski roj so opazovala že stara ljudstva, v Evropi so ga nekdaj imenovali »solze svetega Lovrenca«.

Kdaj jih bomo opazovali?

Višek delovanja bo letos v noči z 11. na 12. in v noči z 12. na 13. avgust. Največ meteorjev je vidnih po polnoči, opazujemo pa jih lahko že kakšno noč prej in še kakšno noč kasneje.

Najbolj vidni bodo na severni polobli; ker pa bo Luna pozno vzšla, bo po polnoči visoko na nebu in bo dokaj svetla. Tako jih bomo namesto 80–100 na uro videli samo 40–50 na uro. Seveda pa mora biti tudi nebo brez oblakov ali s čim manj oblaki.

Perzeidi prihajajo z vseh strani neba, zato se udobno namestite in vedno, ko se bo »zvezda utrnila«, si nekaj lepega zaželite! Želim vam čim več videnih utrinkov ter izpolnjenih želja!

Naj bo nočno nebo jasno, vaše oči pa bistre!

Za več zanimivih informacij obiščite Romanino spletno stran www.sangrila.si