Povprečen IQ = 200
Za lažje razumevanje so strokovnjaki pri misli o bolj inteligentnem človeku pognali svoje razmišljanje s štartnega dejstva, da bi v takšnem primeru povprečen IQ meril 200. Seveda to ni dejanska podvojitev sedanjega IQ povprečja (ki naj bi meril 100), saj se IQ lestvica ne prične pri ničli, a zaenkrat zavoljo iskanja bistva pustimo takšne stvari ob strani. Earl Hunt, upokojeni profesor psihologije z Univerze v Washingtonu, pravi, da ima na svetu eden izmed 10 milijard prebivalcev Zemlje IQ visok 200. Glede na to, da nas je na svetu 7 milijard, morda takšne osebe danes niti ni na svetu ali pa (še) ni znana. Ocenjujejo, da naj bi takšno inteligenco imel Isaac Newton. Kaj, če bi bil svet poln Newtonov? Bi bil svet res boljši, lepši ali tehnološko bolj napreden kot je danes?
Živeli bi dlje
Richard Haier, nevroznanstvenik in upokojeni profesor z univerze v Kaliforniji, verjame, da bi višja inteligenca, ki jo sam razume kot zmožnost hitrejšega učenja in pomnjenja, nekaterim prinesla veliko prednosti na osebni ravni. »Ljudje bi morda veliko raje brali, bolj bi cenili nekatere stvari in imeli bi globlji pogled na življenje,« pravi. »Z IQ vrednostjo 200 bi se verjetno udejstvovali v aktivnostih in poklicih, ki bi nas bolj zanimali, in ne zgolj v tistih, ki smo jih inteligenčno zmožni opraviti. Na primer, tuje jezike bi usvojili v nekaj tednih.« Bolj inteligentni ljudje bi tudi bolj zdravo živeli in življenjska doba bi bila daljša, saj bi bolje razumeli stvari, ki k temu pripomorejo. »Teoretično bi lahko tudi iznašli zdravila za mnoge bolezni, ki so zaenkrat še neozdravljive,« še dodaja Haier.
Družba ne bi kaj dosti profitirala
Haier pravi, da družba ne bi veliko profitirala od porasta inteligence ljudi. Čeprav mnogo ljudi meni, da so za družbene probleme krivi človeška ignoranca in neumnost, pa znanstveniki trdijo, da tudi v primeru, da teh dejavnikov ne bi bilo, svet ne bi postal harmonična Utopija. Višja inteligenca namreč nima nobene veze s sodelovanjem in prijaznostjo. »Inteligenca je neodvisna od osebnosti in čustev, zato se včasih še tako pametni ljudje vedejo kot nori,« pravi Haier. »Četudi bi vsi imeli IQ 200, bi na svetu obstajalo enako število različnih osebnosti, kot zdaj.« Strokovnjaki menijo, da kriminal ne bi izginil, vendar bi prevladal »elegantni« kriminal belih ovratnikov. Po drugi strani bi bil morda tudi boj proti kriminalu bolj učinkovit. Kdo bi zmagal? Nihče ne ve.
Verjetno bi bilo tudi več tehnološkega napredka, saj bi ekipa stotih inženirjev verjetno dobila več idej kot ekipa desetih inženirjev. Bi se s tem družbeni konflikt zmanjšal? Bi na račun razvoja še bolj opustošili okolje? Bi tehnološki razvoj res vodil v napredek? Odgovorov zaenkrat ni.
Religije bi po vsej verjetnosti poniknile
Prej omenjeni Hunt pravi, da obstajajo dokazi, ki kažejo na to, da bi veliko ljudi v primeru višje inteligence izgubilo vero v božanstvo. »Tisti, ki imajo višjo inteligenco kažejo tudi bolj liberalno razmišljanje glede svojih vrednot in ne sprejemajo verskih prepričanj tako nesporno kot manj inteligentni ljudje,« pravi Hunt. »Stvari bi si želeli razlagati z razumem in le malo bi prepustili veri,« dodaja.
Dodatne težave
Če bi bil naš planet naseljen z dvakrat pametnejšimi ljudmi, bi nam verjetno le malo ostalo neodkritega in nepojasnjenega. Znanje bi postalo samoumevno in pridobivanje le-tega bi utegnilo postati podcenjeno. Zaradi dolge življenjske dobe bi postal svet gosto naseljen in vprašamo se lahko tudi o naši kvaliteti življenja v takšnem primeru. Morda pa v sedanjih razmerah niti ni tako slabo, čeprav velikokrat radi potožimo.
