Vir: TaTrenutek /
Preberite: Kako je nastal Jeep?
Zato se je ameriška vojska obrnila na avtomobilske proizvajalce z željo, da jim posredujejo za testiranje obstoječa vozila, s katerimi bi zamenjali obstoječo (in zastarano) floto različnih lahkih vozi in motociklov. Leta 1937 je tako podjetje Marmon-Herrington poslal pet svojih 4×4 vozil Ford in American Batman tri vozila Austin naslednje leto.
A med preizkušanjem so pri ameriški kopenski vojski ugotovili, da oba modela ne ustrezata vsem zahtevam, zato so oblikovali seznam zahtev do 11. julija 1940. Predlog so nato poslali kar 135 ameriškim avtomobilskim podjetjem.
Ameriška kopenska vojska je zahtevala, da mora vozilo imeti pogon na vsa štiri kolesa (4×4), sposobno voziti tri člane posadke (z 299 kg tovora), medosno razdaljo največ 191 cm (pozneje povečali na 203 cm) ter širino največ 119 cm. Dalje je vozilo moralo imeti premično vetrobransko steklo kot tudi imeti motor z navorom najmanj 115 N/m. Najbolj pomembna zahteva pa je bila teža vozila – največ 590 kg. Podjetja so morala poslati ponudbe do 22. julija (torej v enajstih dneh), pri čemer so morali v 48 dneh zagotoviti tudi prvi prototip in v 75 dneh že 70 testnih vozil.
Trije ponudniki
Le dve podjetji, American Bantam Car Company in Willys-Overland Motors, sta v zahtevanem roku odgovorili s svojim koncemptom, šele nato je v bitko vstopil še ameriški avtomobilski gigant Ford Motor Company. Medtem ko je bil Willys-Overland najbolj ugodni ponudnik, je bitko za prvo naročilo dobil Bantam, ker je izpolnil vse zahteve.
Oblikovalec Karl Probst iz Bantama je v dveh dneh narisal tehnične načrte za vozilo, nakar so v 49 dneh uspeli sestaviti prototip in zahtevanih 75 dneh naredili prva testna vozila. Prototip, poimenovan »Blitz Buggy«, je bil 23. septembra istega leta uradno predan ameriški vojski.
Ker je zdaj vojna v Evropi potekala že drugo leto, so pri ameriški kopenski vojski naredili Salomonovo odločitev: vsa tri vozila so spoznali za ustrezne in pri vsakem podjetju naročili proizvodnjo 1.500 vozil za praktično preizkušnjo pri enotah. Hkrati so spremenili tudi eno izmed zahtev in sicer so dvignili dovoljeno težo vozila na 980 kg.
Nastane Jeep
Bantam je tako 31. marca 1941 pričel proizvodnjo vozila, zdaj poimenovan BRC 40 (»Bantam Reconnaissance Car«; Bantamov izvidniški avtomobil), pri čemer so do 6. decembra, tik preden je Amerika dejansko vstopila v vojno, izdelali že 2.605 vozil. A podjetje ni moralo izdelati zahtevanih 75 vozil na dan, zato sta pogodbo prevzela Ford in Willys. Ford je svoje vozilo poimenoval kot GP (»Government Passenger«; Vladno potniško (vozilo)), medtem ko je Willysovo vozilo nosilo ime MA (»Military A«; Vojaški A). Julija 1941 so odgovorni sklenili, da je nastala potreba po standardizaciji vozil. Zato so se odločili, da bodo naslednje naročilo (16.000 vozil) zaupali le enemu ponudniku. Zmagal je Willys, ki je med praktičnem preizkušanju požel najbolj občudovanja pri vojakih zahvaljujoč močnemu motorju. Motor, poimenovan kot »Go Devil« (Pojdi, hudič), manjša cena in nižja silhueta so bili glavna prednost Willysovega MA. A hkrati so zahtevali, da Willys izboljša vozilo z detajli iz obeh konkurenčnih vozil, tako da je nastal nov model »Willys MB«.
Izvor imena Jeep
Zapletena zgodba nastanka vozila (v vseh različicah) je dodatno prepletena z vzdevkom – Jeep (džip).
Najbolj verjetni izvor vzdevka je beseda »jeep«, s katerim so v vojaškem slengu označevali vsakakršno manjše vozilo in plovilo. V splošni javnosti pa so isto besedo poznali zahvaljujoč stripovskemu junaku Popaju, katerega je občasno spremljal magični pes – Eugene the Jeep. Slednji je bil majhen, se je lahko premikal preko štirih razsežnosti in je lahko reševal najzahtevnejše naloge.
Posledično je vzdevek vstopil v širšo rabo, dokler ga podjetje Willys ni februarja 1943 uradno zaščitilo kot ime za njihovo vozilo.
