V prvem poročilu te vrste pri FAO opozarjajo, da se kopičijo dokazi, da se biotska raznovrstnost v prehrani manjša na vseh področjih. To pa resno ogroža preskrbo s hrano in okolje, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

“Ko enkrat izgubimo rastline, živali ali mikroorganizme, ki so ključnega pomena v prehranskem sistemu, jih ne moremo dobiti nazaj,” so posvarili.

Naši jedilniki bi morali biti bolj pisani

Čeprav se lahko v prehrani uporabi okoli 6000 vrst rastlin, se na naših krožnikih znajde manj kot 200 vrst, od tega najpogosteje le devet.

Biotska raznovrstnost pripomore k boljši odpornosti sistemov agrikulture pred različnimi šoki, kot so na primer izbruhi bolezni ter spremembe okolja. V poročilu so kot primere drastičnega upada v proizvodnji hrane navedli krompirjevo plesen, ki je pred 150 leti privedla do velike lakote na Irskem ter izgubo tropske rastline taro na Samoi pred 30 leti.

V Latinski Ameriki in na Karibskih otočjih, ki so sicer zelo bogata območja biotske raznovrstnosti, je ogroženih največ vrst divje hrane, kot so na primer ribe in žuželke.

Nekatere države že uvajajo prakse, ki so prijazne do biotske raznovrstnosti, a je treba storiti še več, kot na primer preoblikovati prakse ribolova in dodati nove vrste poljskih pridelkov. Predvsem vlade in mednarodna skupnost bi morale okrepiti boj proti zmanjšanju biotske raznolikosti, so dodali pri FAO.

Svetovno verigo s prehrano je treba nujno zaščititi, saj že sedaj po ocenah ZN okoli 821 milijonov ljudi trpi zaradi kronične lakote, do leta 2050 pa naj bi se število ljudi na svetu povečalo s 7,7 milijarde na 10 milijard.