V Sloveniji je registriranih več kot 380 vrst ptic, od tega jih pri nas gnezdi 228 vrst. Pravilnik, v okviru katerega je določen rdeči seznam ogroženih ptic, je iz leta 2002 in je po besedah varstvene ornitologinje pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Katarine Denac že nekoliko zastarel, zato bi ga bilo smiselno posodobiti. Znanje o teh pticah se je namreč v zadnjih 17 letih močno povečalo, poleg tega so se njihove populacije zelo spremenile, je opozorila.
Grožnja intenzivnega kmetovanja
Kot skupina so v Sloveniji najbolj ogrožene ptice kmetijske krajine. Med tistimi, pri katerih opazovalci ptic beležijo največji upad populacije, so repaljščica, poljski škrjanec, repnik in drevesna cipa. To so ptice, ki so vezane na večje površine ekstenzivno vzdrževanih travnikov. Omenjene štiri vrste so v sedanji kmetijski krajini v Sloveniji habitatni “poraženci”, navaja poročilo monitoringa ptic kmetijske krajine iz decembra 2018, ki so ga pripravili na DOPPS.
Na ptice kmetijske krajine vpliva kmetijska dejavnost. In prav za kmetijstvo EU namenil velik del svojega proračuna, kar se pozna tudi v slovenskem kmetijstvu, v katerega se zliva veliko več denarja kot v naravovarstvo. Denar za kmetijstvo pa večinoma spodbuja kmetijske prakse, ki niso naklonjene varovanju habitatov ptic, je opozorila ornitologinja.
Izpostavila je komasacije oz. združevanje kmetijskih površin v večje ter intenzivno pridelavo, medtem ko so mnoge vrste ptic vezane na tradicionalni način pridelave na manjših kmetijskih površinah, med seboj ločenih z grmičasto ali travnato mejo. Te za ptice predstavljajo vir prehrane, mnoge vrste v teh strukturah tudi gnezdijo.
Kmetijske dejavnosti, ki negativno vplivajo na ptice, so tudi spreminjanje travnikov v njive, intenzivno gnojenje travnikov ter pogoste, še posebej pa zgodnje košnje. Neugodna za ptice so še izsekavanja visokodebelnih sadovnjakov, ki v duplih dreves nudijo bivališča in gnezdišča za ptice. Na Ljubljanskem barju pa težavo med drugim predstavlja poseki grmišč, v katerih gnezdijo ptice.
Mnoge ptice na robu izumrtja
Med vrstami, ki so sicer uradno varovane na območjih Natura 2000, so najbolj na robu izumrtja v Sloveniji veliki škurh, črnočeli srakoper, vrtni strnad, veliki skovik, pisana penica in kosec. To so vrste, ki imajo manj kot deset gnezdečih parov v Sloveniji in imajo v zadnjih letih padajoče trende.
To, da je neko območje opredeljeno kot Natura 2000, ptice razmeroma dobro ščiti pred večjimi infrastrukturnimi posegi, kjer se mora opraviti presoja vplivov na okolje, medtem ko za dejavnost kmetijstva tudi na območjih Nature 2000 ni nobenih posebnih omejitev za kmetovanje, je opozorila Denačeva. “In kmetijstvo je tisti dejavnik, ki skupaj z gozdarstvom najbolj vpliva na vrste ptic, zaradi katerih so bila sploh opredeljena območja Nature 2000,” je še opozorila.
Kmetijstvo bi moralo bolj spoštovati celoten ekosistem
Sicer pa so po njenih besedah zaradi kmetijstva ptice najbolj ogrožene na Ljubljanskem barju, kjer je bila včasih največja populacija kosca v Sloveniji, precej je ogroženo tudi območje Goričkega, kjer zelo verjetno tudi zaradi kmetijstva upada populacija velikega skovika, je opozorila ornitologinja. Izpostavila je nujnost, da tudi Slovenija po vzoru tujine uvede ukrepe za varovanje ptic, ki gnezdijo na njivah.
Poznavalka ptic meni, da bi morala v dobro ptic resorja kmetijstva in okolja delovati bolj usklajeno in več komunicirati. Predlaga uvedbo sistemskih rešitev, ki bi bile dobre za ptice in hkrati finančno zanimive za kmete.
Ne le kmetje, tudi drugi lahko prispevajo k ohranitvi pestrosti ptičjih vrst v Sloveniji. Tako Denačeva prav za Ljubljansko barje vsem, ki bi želeli delovati v korist ptic, svetuje, da pri urejanju okolice namesto cipres sadijo drugo grmičevje, takšno, ki bolj koristi živalim, prav tako naj namesto nizkodebelnih sadijo visokodebelna drevesa.
Nasvet ima tudi za sprehajalce, ki naj v spomladanskem času ne hodijo po travnikih in naj imajo pse na povodcih, saj bodo tako zagotovo bolj koristili velikemu škurhu, ki mu na barju zaradi napredujoče degradacije habitata in pomanjkanja aktivnega varstva grozi izumrtje.
