Epidemija novega koronavirusa in z njo povezana omejitev gibanja je v slovenske gozdove privabila več obiskovalcev, kar pa prinaša tudi negativne posledice. Trenutno so posebej pereči problemi smetenje in odlaganje odpadkov v gozdovih, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju in hoja izven urejenih poti, zlasti na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov.
Zavod za gozdove Slovenije za obiskovalce gozdov poziva, naj ne parkirajo vozil kjerkoli, ampak vprašajo za dovoljenje lastnika zemljišča. “Še posebej bodite pozorni na prevoznost gozdnih vlak in dostopnost skladišč lesa. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah in gozdnih poteh,” so poudarili.
Gozd je za lastnika vir dohodka. V njem potekajo sečnja in spravilo lesa ter gozdno-gojitvena dela, zato naj se obiskovalci izogibajo deloviščem, ostanejo na varni razdalji ter upoštevajo znake in morebitna navodila gozdnih delavcev.
“Smeti in odpadkov ne puščajte v gozdu. Odnesite jih v smetnjak oziroma na urejeno odlagališče. Bodite prijazni do narave in odnesite še morebitne druge smeti,” so dodali. V gozdu je dovoljeno kuriti le na kurišču, urejenem v skladu s predpisi varstva gozdov in protipožarnega varstva.
Posebna pozornost je namenjena tudi odnosu do živali, saj so gozdne živali zelo plašne, zato naj jih obiskovalci po nepotrebnem ne vznemirjajo s hrupom. Psi morajo biti pod skrbnim nadzorom. “Drevesa in grmi so živa bitja, zato jih spoštujte in ne poškodujte. Izogibajte se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami gozdnega drevja,” so pravila gozdnega bontona še povzeli v zavodu.
Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi, saj gozd pokriva več kot polovico površine države, ob tem pa imamo še 14.367 hektarov drugih gozdnih zemljišč (rušje, površine pod daljnovodi, gozdne ceste). Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov, ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.
Slovenske gozdove je sicer zadnjih letih prizadelo kar nekaj naravnih ujm in sicer žled v letu 2014 ter veter v letih 2017 in 2018. Tako v zadnjih letih po žledolomu, ko je bilo kar 60 odstotkov poseka sanitarnega, gozd ogrožajo tudi smrekovi podlubniki, ki so najpogostejši vzrok za sanitarni posek.
