“Poletna sezona v planinskih kočah je bila ena boljših v zadnjih desetih letih, čemur sta botrovala tako obisku gora naklonjeno vreme kot porast števila tujih obiskovalcev v Sloveniji. Vreme je bilo sicer julija in septembra nekoliko spremenljivo, večinoma pa stabilno in primerno za obisk visokogorja in sredogorja,” je letošnjo sezono v sporočilu za javnost ocenil strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar.

Tujci odkrili slovenske gore

“Najbolj se to kaže v obdobjih slabšega vremena, ko tujci vseeno pridejo do planinskih koč, njihov delež je izjemno visok tudi na začetku poletne sezone, ko so Slovenci praviloma na morju. Nekatere koče v visokogorju beležijo tudi več kot 70 odstotkov tujih gostov, v povprečju pa tujci dosegajo že polovico vseh nočitev v planinskih kočah v Sloveniji,” je dodal.

Porast tujih gostov je opazen tudi v sredogorskih kočah, povečuje pa se tudi število tujih gostov, ki hodijo po Slovenski planinski poti. Prav zato je vodnik Slovenska planinska pot poleti izšel tudi v angleščini.

Letošnja sezona je bila zelo dobra v visokogorju, v osrednjem delu Julijskih Alp so nekatere koče zabeležile rekorden obisk. V sredogorju in nižje ležečih planinskih kočah je obisk na splošno dober, ponekod nadpovprečen, so na spletni strani ocenili na planinski zvezi. Slovenijo prepreda mreža več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov s 7400 ležišči in več kot 10.000 sedišči. Po podatkih planinske zveze jih je letos obiskalo preko 1,7 milijona obiskovalcev.

Povečan obisk se je odražal tudi v večjem številu intervencij gorskih reševalcev. “Lansko leto smo prvič presegli številko 500, sedaj imamo pa že preko 560 intervencij, pa sta do konca leta še dva meseca,” je za STA izpostavil Jani Bele iz Gorske reševalne zveze Slovenije.

Gorski reševalci so letos do 29. oktobra opravili 561 intervencij, v katerih so pomagali 604 osebam. 226 obravnavanih gornikov je bilo nepoškodovanih, 79 gornikov je bilo lažje, 78 pa težje poškodovanih. Gorski reševalci so pomagali 20 lažje in 15 huje obolelim gornikom, intervenirali pa so tudi v primeru 20 mrtvih in treh pogrešanih gornikov. Po številu intervencij prednjači reševalna postaja v Bohinju.

Izmed 546 obravnavanih nesreč se je 261 nesreč zgodilo ob hoji po poti, 55 ob hoji po brezpotju. 25 oseb je pomoč potrebovalo pri plezanju, 19 pri smučanju, 16 pa pri kolesarjenju.

Vzrok za večje število nesreč Bele vidi v dejstvu, da je bila planinska sezona včasih osredotočena na poletne mesece, sedaj pa traja celo leto, ko zapade sneg, namreč planince zamenjajo turni smučarji.

“Opažamo porast akcij zaradi fizične nepripravljenosti, se pravi, da ljudje omagajo. Kar nekaj akcij pa je bilo tudi takih, ki jih imenujemo mobi akcije,” je dejal Bele in pojasnil, da jih vse več nepoškodovanih ljudi pokliče, ko se bliža noč in ne vedo, kam naprej. “Včasih si se zavlekel pod kakšno grušje in predrgetal noč. Danes so pa reševalci tisti, ki morajo priti sredi noči,” je dejal. Po celi Sloveniji sicer trenutno z gorsko reševalno zvezo sodeluje okrog 400 reševalcev.

Za varno pot v gore je poleg ustrezne pripravljenosti in opremljenosti pomembno tudi vzdrževanje planinskih poti. Po smrtni nesreči so tako letos poleti in jeseni obnovili pot čez Komarčo. Izkazalo se je namreč, da je bila pot tudi za ustrezno opremljene planince nevarna. Kot so za STA pojasnili na Planinskem društvu Ljubljana-Matica, so julija in oktobra za krajši čas zaprli pot in poskrbeli za vzdrževalna dela. Pot je zdaj spet prehodna.

Čeprav je bila gorniška sezona zaradi lepega vremena podaljšana do konca oktobra, je večina visokogorskih planinskih koč v začetku oktobra zaprla svoja vrata, nižje ležeče pa so prešle na jesensko-zimski delovni čas. Na planinski zvezi opozarjajo, naj planinci temu prilagodijo svoje ture.