Na svetu naj bi živelo več sto milijonov mačk, poznamo pa okoli 60 pasem. Dolgo je veljalo, da se je udomačevanje mačk začelo v starem Egiptu, kjer so jih častili že približno 3100 let pred našim štetjem. Vendar pa so nedavna odkritja v arheologiji in genetiki pokazala, da so mačke udomačevali že okoli leta 7500 pred našim štetjem v zahodni Aziji.
Zavetišča navadno poročajo o polni zasedenosti svojih kapacitet. V Mačji hiši v Ljubljani so v letu 2021 sprejeli 531 novih mačk, skupno pa so v tem letu obravnavali 702 mački, piše v poročilu zavetišča za lansko leto. 1. januarja lani so jih namreč v zavetišču že imeli 171. Čez leto je zaposlenim in prostovoljcem v Mačji hiši uspelo najti nove lastnike 328 mačkam, medtem ko so jih 90 vrnili v okolje.
Mačke, ki so jih vrnili v okolje, so prostoživeče, kar pomeni, da jim bivanje s človekom predstavlja stres. Mačja hiša je pri njih izvajala tako imenovani TNR (trap-neuter-return) protokol. To pomeni, da so mačke pred sterilizacijo ali kastracijo pregledali, razparazitili, cepili proti kugi in kužnim boleznim ter jim po potrebi aplicirali antibiotik s podaljšanim delovanjem. Ob posegu so bile tudi označene v levo uho, nakar so jih vrnili v okolje, kjer so pred tem bivale.
Pri Mačji hiši so v minulem letu evtanazirali 27 mačk, večinoma zaradi hudih poškodb ali napredovanja različnih bolezni. Podobni so bili tudi vzroki za pogin 17 mačk, pri čemer v petih primerih vzrok za pogin ni znan. Tri mačke so tudi vrnili lastnikom, potem ko so jih našli, še piše v poročilu.
Čeprav je mačke v zgodovini častilo več civilizacij in so del številnih mitologij, se teh štirinožnih sesalcev drži tudi veliko vraževerij, večinoma negativnih. Eno bolj znanih vraževerij je, da srečanje s črno mačko, ki ti prečka pot, prinaša nesrečo, kot tudi, da so mačke čarovniške družabnice, ki povečajo moč in spretnost čarovnic. Nasprotno so ljudje v 16. stoletju sežigali žive mačke, pobirali žerjavico in jo odnašali domov, češ da to prinaša srečo.
Po mitu, ki je prisoten v mnogih kulturah, imajo mačke več življenj. V številnih državah verjamejo, da jih imajo devet, v Italiji, Nemčiji, Braziliji, Grčiji in nekaterih špansko govorečih regijah sedem, v arabskih tradicijah pa šest. Mit se sklada z naravno gibčnostjo in hitrostjo, s katero se mačke izognejo življenjsko nevarnim situacijam. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da mačke ob padcu pogosto pristanejo na nogah.
Vendar pa se tudi enega samega mačjega življenja drži veliko zanimivih podatkov. Mačke v povprečju spijo od 12 do 14 ur dnevno, tretjino budnega časa pa posvetijo negovanju in umivanju. Svoj teritorij označujejo s tacanjem na mestu, saj se jim pot, s katerim teritorij označujejo, izloča skozi šape. Bele mačke z modrimi očmi se pogosto skotijo gluhe, medtem ko vse mačke vohajo kar 14-krat bolje kot ljudje, njihovo vidno polje pa je široko 220 stopinj, kar je 40 stopinj več od človeškega.
Vzorec na mačjem smrčku je tako unikaten kot človeški pristni odtis. Primernost mačk kot hišnih ljubljenčkov med drugim podpira dejstvo, da lahko mačke razumejo človekovo počutje in njegova čustva. Udomačene mačke bojda zelo rade slišijo človeški glas, zato je še toliko bolj pomembno, da se z njimi pogovarjamo.
