Po pisanju spletne strani uglednega newyorškega časopisa The New York Times, je v podjetju več kot 50 zaposlenih pristalo na vgradnjo čipa. Softverski inženir v podjetju Sam Bengtson je dejal, da je bil za vgradnjo čipa, velikega za riževo zrno, zelo pozitiven odziv. “Že na začetku smo imeli praktično 100-odstotno pozitiven odziv,” je dejal. Pojasnil je, da bodo v prihodnjih 10 letih takšni čipi povsem običajna zadeva. Manj navdušena nad tem pa sta bila John Krusell in Melissa Timmins, še en softverski inženir ter direktorica prodaje. Pravita, da sta previdna zaradi vgradnje tujka v telo in se bolj navdušujeta nad nošenjem prstana na roki. “Ker je novo in ne vem dovolj o tem,” je povedala Timminsova. Three Square Market je verjetno prvo podjetje v ZDA, ki zaposlenim ponuja vgradnjo mikročipa. Ni pa prvo na svetu. Na Švedskem je podjetje Epicenter. Ti so za vgradnjo čipa uporabili kar svoje podjetje BioNyfiken. Sama procedura vgradnje stane okoli 150 dolarjev (slabih 130 evrov). NY Times navaja besede univerzitetnega profesorja informacijskih tehnologij Alessandra Acqusitija, ki pravi, da podjetja zagotavljajo, kako so ti čipi enkriptirani in varni. Pri tem pa pojasni, da je enkripcija zelo širok pojem. “Lahko gre za res varen produkt, lahko pa bi šlo za takšnega, v katerega je moč z lahkoto vdreti,” pojasnjuje. Drug problem, ki bi lahko nastal ob uporabi takšnih čipov, je po njegovih besedah dejstvo, da se ti čipi za zdaj uporabljajo v nek namen, v prihodnosti pa bi se lahko tudi v druge namene. V prihodnje bi lahko merili koliko časa je zaposleni na stranišču, na kosilu in to brez, da bi za to dotična oseba vedela. Zelo težko je napovedati ali ustaviti širjenje uporabe v prihodnosti, svari profesor. Vendar pa Todd Westby, izvršni direktor Three Squarea trdi, da so zmožnosti čipa zelo omejene. Gre le za RFID chip, ki nima vgrajenega GPS-a. Gre za pasivno napravo, ki ob zahtevi pošlje podatke. “Nihče ti s tem ne more slediti. Mobilniki pošljejo 100-krat več poda
