Soproga katarskega emirja je postala leta 1977, ko je imela komaj 18 let. Takrat je bila še študentka univerze v Katarju, naziv diplomirane sociologinje pa je dobila šele devet let po poroki. Emir pravi, da je bila ljubezen na prvi pogled in da je Moza edina oseba, ki ga vedno nasmeji. Moza znanje sijajno uporablja tudi v praksi, saj je aktivna v številnih organizacijah, med drugim v Arabski demokratski organizaciji, Organizaciji za izobraževanje, znanost in razvoj skupnosti in v raznih programih za pomoč otrokom. Toda naziv, na katerega je najbolj ponosna, je zagotovo biti mama. Ima pet sinov in dve hčerki.
Moza Bint Nasser je druga in najljubša žena katarskega emirja Hamada bin Hamada bin Khalifa al-Thanija. Ženska, ki je izjemno zaslužna za modernizacijo Katarja. Za razliko od dugih emirjevih žena, ki se nikoli niso pojavile v javnosti, si je Sheikha Mozah bint Nasser al-Missned izborila dominantno vlogo. Ona ne nosi tradicionalnih muslimanskih oblačil, sodeluje v političnem in družabnem življenju svoje države, aktivno je vključena tudi v delovanje katarske vlade.
Verjetno je najbolj odmevno njeno delo v katarski fondaciji, ki jo sicer upravlja njen mož, ki jo zgradil “mesto izobraževanja” in v Katar pripeljal ameriške fakultete. V Gazi je Moza začela z izgradnjo številnih izobraževalnih institucij, njeno delo pa jo je pripeljalo tudi do tega, da ima kar sedem častnih doktoratov. Moza moža pogosto spremlja na njegovih službenih poteh. Njeno veličanstvo Mozah al-Missned se je močno angažiala pri odpiranju in modernizaciji katarske družbe, slovi pa tudi po svojem stilu in eleganci.
Ena najbolje oblečenih žensk na svetu
O stilu prve dame Katarje so svoje rekli tudi pri reviji Vogue, ki jo je uvrstila med med najbolje oblečenih žensk na svetu. Moza je ena redkih žensk, ki imajo možnost 365 dni na leto nositi kose visoke mode, znamk kot so Chanel, Givenchy in Dior, ki so njene najljubše. Njena visokost kupuje kose, ki stanejo med 20 in 30.000 dolarjev, kosi, ki so bili narejeni posebej za njo, pa dosegajo tudi cene okrog 100.000 dolarjev. V njeni rezidenci se tako menda skriva pravo modno kraljestvo.
Obožuje dizajnerska oblačila, njeno neustavljivo željo po lepih oblekah pa emir Hamad ne “pozdravi” z nakupom ene, ampak enostavno kupi kar celo njeno najljubšo znamko. Tako ji je za 700 milijonov evrov kupil eno najbolj cenjenih italijanskih modnih hiš Valentino, podaril pa ji je tudi pet odstotni lastniški delež draguljarne Tiffany’s, kot tudi delež v skupini LVMH, ki ima v lasti znamke kot so Christian Dior, Givenchy in Louis Vuitton.
Pred nekaj leti je kataska kraljeva družina postala tudi lastnik londonske modne hiše Harrods, ta poslovni dogovor pa je katarskega emirja stal milijon in pol funtov.
Toda lepo Mozah ne zanima le moda, je namreč diplomirana sociologinja, posebna odposlanka Unesca za izobraževanje, predsednica kataskega kampusa in centra znanja Education City, ki azpolaga z več kot petnajst milijardov dolarjev, začela pa je tudi z otroškimprogramom televizije Al Jazeera. Revija Forbes jo je celo leta 2007 uvrstila na seznam 100 najbolj vplivnih žensk na svetu, uvrstila pa se je tudi na seznam 25 najmočnejših podjetnikov z Bližnjega vzhoda po izboru britanskega Timesa.
Vzor ženskam
Številni trdijo, da je prav pomočjo svoje modre žene katarski vladar ugotovil, da je čas za spremembe in modernizacijo Katarja, to vlogo pa je prepustil kar šarmantni in napredni ženi. V času vladavine emiratskega para so že vidne neverjetne spremembe. Lepa šeika se zavzema tudi za aktivnost žensk v arabskem svetu, in je celo dosegla, da se je v tej izrazito konzervativni islamski državi v ustavo zapisala enakopravnost spolov. Ženske so dobile pravico do voljenja, možnost izobraževanja in danes lahko delajo na vidnih mestih v bankah in naftnih podjetjih.
Zaradi vsega zgoraj naštetega je Mozah Mozah al-Missned vzor vsem ženskam v arabskem svetu. Je v popolnem ravnovesju med modnim svetom in predanosti tradicionalnim vrednotam. “Ljudje so prepričani, da, da bi bili moderni, se morajo ločiti od svoje zapušine, vendar to ni res. To je tisto, kar si prizadevam dokazati. Ne vidimo globalnega državljana kot nekoga, ki nima identitete, ampk kot nekoga, ki je samozavesten in ponosen na svojo kulturo in zgodovino, hkrati pa je odprt za moderni svet,” je nekoč izjavila.
