Telo ima več kot 200 kosti, nekaj bilijonov mikrobov in kar 37 bilijonov celic. Ko nastopi smrt, postopoma propade, nekateri organi pa potrebujejo leta, da popolnoma izginejo.

Med drugim in četrtim dnem smrti so mikrobi že povsod. Proizvajajo strupene pline, kot sta amoniak in vodikov sulfid, ki se razširi in povzroči, da telo nabrekne in smrdi. Potem pa zaradi pomanjkanja oskrbe s kisikom začnejo propadati tisti organi, ki ga najbolj potrebujejo, in eden izmed njih so možgani. Celice, ki jih sestavljajo, vsebujejo 70 odstotkov vode, in ko jim zmanjka kisika in začnejo umirati, sproščajo vodo. To je razlog, zakaj je na dnu krste kmalu po tem, ko oseba umre, mogoče najti vodo.

Nekaj ​​ur po smrti se začne proces tudi v črevesju. Ker namreč umirajoči imunski sistem ne more več zadržati bilijonov lačnih mikrobov, ki običajno pomagajo pri prebavi hrane, ki jo človek zaužije, – ti pobegnejo. Oddidejo iz spodnjega dela črevesja skozi tkivo in v nekaj urah pridejo do jeter in žolčnika, ki vsebuje rumeno-zeleni žolč, ki služi razgradnji maščobe, ki jo človek zaužije, ko je živ. Ko mikrobi pojedo te organe, začne žolč preplavljati telo in ga barvati v svojo barvo.

Po 3 do 4 mesecih se ta rumena barva spremeni v rjavo-črn odtenek, ker krvne žile propadejo, železo , ki je v njih, pa začne oksidirati. Približno istočasno se molekularne strukture, ki držijo celice skupaj, ločijo, in tkivo se začne spreminjati v vodeno kašo.

Ko mine malo več kot eno leto, kisle telesne tekočine in toksini razgradijo bombažna oblačila na mrtvem telesu, zato bodo tudi ta razpadla. Nato nastopi čas, ko ni več dramatičnih sprememb, vendar se po desetih letih v okolju z dovolj vlage in nizko vsebnostjo kisika sproži kemična reakcija, ki maščobo na stegnih in zadnjici spremeni v milu podobno snov – tej snovi rečemo mrtvaški ali grobni vosek.

Človeško mrtvo telo se lahko naravno spremeni v mumijo

Po drugi strani pa, če je telo v razmerah, kjer ni veliko vlage, lahko pride do mumifikacije – ja, človeško mrtvo telo se lahko naravno spremeni v mumijo. Ko voda ves ta čas izhlapeva skozi tanko kožo na ušesih, nosu in vekah, to vodi do njihovega izsuševanja in pridobivanja črne barve – in ravno to je postopek mumifikacije.

Približno 50 let po smrti tkivo umrle osebe počasi izgine, a ostane mumificirana koža. V naslednjih tridesetih letih bo tudi ta razpadla, tako da bodo po polnih 80 letih v krsti ostale le kosti.

Do 100. obletnice smrti se je kolagen v kosteh drastično zmanjšal, nato pa tudi kosti začnejo pokati in propadati. Tvorijo krhko mineralno snov in se v zadnji fazi razgradnje spremenijo v prah.

Zanimivo dejstvo je, da en del telesa ostane za vedno, in sicer zobje – ne morejo razpasti ali propasti, piše Business Insider. V krsti poleg njih lahko ostanejo le najlonski šivi oblačil, ki ne morejo razpasti, in grobni vosek.