Da je letna pnevmatika pozimi neustrezna oziroma da nam lahko varno vožnjo v tem letnem času zagotavljajo le kakovostne zimske pnevmatike, opozarja tudi inštruktor varne vožnje pri AMZS Brane Legan.

“Osnovna razlika med letno in zimsko pnevmatiko je v tekalni površini, njeni obliki in širini kanalov. Zimska pnevmatika ima gumeno zmes, ki ostane prožna tudi pri nizkih temperaturah. Ker ima zimska pnevmatika globlji profil, bolje odvaja vodo izpod tekalne površine. Lamele na tekalni površini zagotavljajo boljši oprijem v snegu, posebna gumena zmes s kombinacijo silike in kavčuka pa ne zagotavlja boljšega oprijema le na snegu in ledu, temveč tudi na namočenih cestah,” je pojasnil Legan.

Zimska in letna pnevmatika sta si glede zmogljivosti enakovredni do sedmih stopinj Celzija, pri nižjih temperaturah pa letna pnevmatika izgublja oprijem, ker se ne uspe segreti. Pri vožnji z letnimi pnevmatikami je pri nizkih temperaturah zavorna pot precej daljša, pa tudi v ovinku bo vozilo po Leganovih besedah prej zdrsnilo.

Veliko vlogo imata tudi globina profila, ta naj bo vsaj štiri milimetre, in tlak v pnevmatikah, ki ga je treba preverjati vsaj enkrat mesečno, je še svetoval Legan.

Vozniki bi pri nakupu novih pnevmatik morali izbirati pravo glede na svoj način vožnje. Pri izbiri prave pnevmatike se vozniki lahko oprejo tudi teste pnevmatik, ki jih različne potrošniške organizacije in združenja voznikov opravljajo vsako leto.

Letošnji test zimskih pnevmatik, ki so ga opravili pri AMZS in partnerskih organizacijah, je med drugim pokazal velike razlike v odzivnosti pnevmatik v različnih pogojih, ki se pozimi pojavijo na cesti.

Tako je bila razlika pri zaviranju na suhi cesti pri hitrosti 100 kilometrov na uro pri najboljši in najslabši pnevmatiki 5,4 metra, na mokri cesti pa že več kot 13 metrov. Po kriteriju splavanja je najslabša pnevmatika splavala pri hitrosti 68 kilometrov na uro, najboljša pa pri 83 kilometrih na uro, kar je že velika razlika, je izpostavil Blaž Poženel iz Motorevije AMZS.

Pnevmatike se zelo razlikujejo tudi pri porabi goriva. Najbolj varčna pnevmatika porabi 0,3 litra na 100 kilometrov manj od tiste, ki se je po tem kriteriju odrezala najslabše. Velike razlike pa so tudi pri obrabi: z najboljšo pnevmatiko lahko prevozimo kar 40 odstotkov več kilometrov kot z najslabšo, je razlike še povzel Poženel.

Na letošnjem testiranju zimskih pnevmatik so bile najbolje ocenjene tiste pnevmatike, ki imajo najbolj uravnotežene lastnosti in dobijo zelo dobro oceno pri vseh kriterijih, je navedel Poženel. Ki pa voznikom priporoča, naj se ne osredotočajo le na skupne ocene, temveč izberejo pnevmatiko, ki bo najboljša glede na njihov življenjski stil in način vožnje. “Tisti, ki se veliko vozi po gorskih cestah, naj izbere pnevmatiko, ki je dobra za vožnjo v snegu. Nasprotno naj tisti, ki se veliko vozi po avtocesti, izbere pnevmatiko, ki je dobra za vožnjo na mokri podlagi, ob splavanju,” je pojasnil.

Letošnji test je po Poženelovih besedah tudi pokazal, da so za vožnjo po snegu in ledu boljše ožje pnevmatike. Lastnikom vozil s širšimi pnevmatikami, če jim to seveda dovoljuje homologacija, zato na AMZS priporočajo, naj izberejo ožje pnevmatike. Večja in širša kolesa na vozilih, kar je zadnja leta trend v avtomobilski industriji, pa lahko predstavljajo oviro pri uporabi snežnih verig, je opozoril Poženel in voznikom še svetoval, naj v navodilih za uporabo avtomobila natančno pogledajo, za katere dimenzije pnevmatik ni mogoče uporabljati snežnih verig.